Jedro

Po 23. členu ZNP lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V obravnavanem primeru je M. delno umaknila predlog že 11. dan po vložitvi, ko o njem še ni bilo odločeno. Zato je sodišče povsem pravilno postopek v tem delu ustavilo: brez predloga postopka ni moglo nadaljevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor O.N., vložen proti tistemu delu sklepa z dne 01.02.2011, s katerim je bil ustavljen postopek za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini s parcelno številko 50/2 k.o. G. Predlagateljica vpisa, M., je namreč glede te nepremičnine predlog za vpis umaknila, zato razlogov za nadaljevanje postopka sodišče ni več imelo.

Proti sklepu se pritožuje O.N. Sodišču prve stopnje očita, da ni navedlo, v katerem uradnem listu so bili objavljeni predpisi, na katere je oprlo svojo odločitev, niti datuma, kdaj je bil sklep izdan. To naj bi predstavljalo kršitev njegove ustavne pravice do pravnega sredstva. Črtanje besedila na predlogu predstavlja hibo, zaradi katere je bil predlog nesposoben za obravnavanje. Čeprav 23. člen Zakona o nepravdnem postopku res določa to, kar je navedlo sodišče, je to določbo potrebno interpretirati glede na konkretni primer. Iz nadaljnjih pritožbenih navedb je mogoče razumeti, da naj bi bilo pri parceli št. 50/2 vpisano kot lastnik še vedno podjetje S. ter da naj bi M. preskočila vrstni red vpisa in namesto nase predlagala vknjižbo tudi v korist M.Š. in T.T., s katerima naj bi sklenila sporazum o določitvi solastniških deležev na nepremičnini. Zaradi tega ravnanja naj bi bil pritožnik oškodovan za del nepremičnine, do katere naj bi bil upravičen na podlagi odločbe o dodelitvi stanovanja, omenjeni pridobiteljici pa naj bi pridobili nepremičnino nezakonito.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav prvostopenjsko sodišče ni navedlo številk uradnih listov, v katerih sta objavljena Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), to ni vplivalo na pravico pritožnika do vložitve pritožbe, saj jo je pravočasno vložil, in kot izhaja iz njegovih navedb v njej, pozna tudi vsebino določbe 23. čl. ZNP, na katerega je sodišče oprlo odločitev. Uporaba ZZK-1 (Ur.l. RS št. 58/2003, 45/2008, 28/2009, 25/2011) prav tako ne more biti problematična: tako pred novelo C kot po njej se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku (2. odstavek 120. člena ZZK-1). Tudi ne drži, da izpodbijani sklep ne vsebuje datuma odločitve: izdan je bil 07.06.2011 (zadnja vrstica uvodnega dela odločbe). (Naknadno) črtanje dela vsebine zemljiškoknjižnega predloga je bilo očitno posledica dejstva, da je predlagateljica predlog za vpis deloma umaknila, kar je brez težav mogoče ugotoviti s pregledom spisa. Bistveno v zadevi pa je, da je s predlogom skladen sklep z dne 1.2.2011, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o predlaganem vpisu in z njim tudi v umaknjenem delu postopek ustavilo.

Po 23. členu ZNP lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V obravnavanem primeru je M. delno umaknila predlog že 11. dan po vložitvi, ko o njem še ni bilo odločeno. Zato je sodišče povsem pravilno postopek v tem delu ustavilo: brez predloga postopka ni moglo nadaljevati.

Iz pritožnikovih navedb izhaja, da je zanj očitno sporno nadaljnje razpolaganje M. z nepremičnino, zato bo moral ev. pravice v zvezi s tem uveljavljati v drugem ustreznem postopku.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 120.čl ZZK-1 in 37.čl. ZNP).