Jedro

Na upravičenca se morajo glasiti tudi druga dokazila, vendar pa je po mnenju sodišča, ob upoštevanju določbe 52. in 56. člena ZZZDR, treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec, kolikor je zakonec upravičenca iz skupnega premoženja plačal račun, ki se nanaša nanj.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33129-5/2016/9 z dne 21. 4. 2017 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od potega tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju tudi Agencija), zavrnil vlogo tožeče stranke št. 33129-5/2016, ki jo je dne 8. 6. 2016 vložila na Javni razpis za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 (Ur.l. RS, št. 31/16, v nadaljevanju Javni razpis). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je tožeča stranka vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev iz podukrepa M08.4 Podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov. Iz predložene dokumentacije je ugotovil, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v Uredbi o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa za razvoj podeželja RS za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in Javnega razpisa. V skladu z 8. točko poglavja IV; vloga in postopek za dodelitev sredstev Javnega razpisa; se morajo računi in druga dokazila glasiti na upravičenca. Ugotovila je, da je stranka priložila potrdilo o plačanem priloženem računu št. 10/2016, ki pa se ne glasi na vlagatelja ampak na A.A. iz ... in je zato vlogo zavrnila.

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo, št. 33129-8/2012/2 z dne 29. 6. 2017, pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da tako Javni razpis v 8. točki IX. poglavja, kot deseti odstavek 23. člena Uredbe določata, da se morajo računi in druga dokazila glasiti na upravičenca in pri tem ne dopušča nobenih izjem, o čemer je bila tožeča stranka seznanjena še pred oddajo vloge. Navedba tožeče stranke, da se plačilo glasi na ime njene žene, pa pomeni, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja Javnega razpisa.

3. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo prvostopenjskega organa iz vseh tožbenih razlogov in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Toženi stranki očita, da je nepopolno in napačno ugotovila dejansko stanje in bistveno kršila pravila postopka. Meni, da bi, skladno s sodno prakso, morala Agencija v primeru, ko je ugotovila, da dokazila, ki jih je predložila tožeča stranka, ne izkazujejo, da je tretja oseba, ki je plačilo izvedla, plačala prav strankino obveznost, dati tožeči stranki možnost, da predloži ustrezna dokazila, iz katerih bi izhajalo upravičenje, da je nekdo tretji izpolnil njeno obveznost plačila, toliko bolj, ker iz potrdila izhaja, da nosi plačnik računa enak priimek in da ima prebivališče na naslovu, ki je enak naslovu stalnega prebivališča tožeče stranke. Glede na okoliščine primera bi tožena stranka morala v okviru ugotovitvenega postopka v skladu z 8. in 145. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter 34. členom Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) razjasniti podlago, po kateri je A.A. upravičeno plačala račun, ki se glasi na tožnika. Pravna podlaga za plačilo računa je določba drugega odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), saj predstavljajo nepremičnine, pri katerih je sicer tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot izključni lastnik in po katerih potekajo vlake, skupno premoženje zakoncev. A.A. je zato dejansko in pravno plačevala tudi svojo obveznost do izvajalca del izgradnje in rekonstrukcije vlak. Formalistično gledanje tožene stranke je zato nedopustno in popolnoma neživljensko. Tožeča stranka je prepričana, da so ji bila kršena temeljna načela upravnega prava in postopka in je zato izpodbijano odločbo treba odpraviti.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe in meni, da bi razlaga izpolnjevanja pogoja (v dobro tožeče stranke), kot ga v tožbi razlaga tožeča stranka, pomenila neenako obravnavanje drugih prijaviteljev, ki so spoštovali pogoje razpisa. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih in predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka dne 7. 6. 2016 vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev iz podukrepa M 08.4 Podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov (v nadaljevanju Podukrep št. M 08.4), ki so bila razpisana z Javnim razpisom. V zadevi tudi ni sporno, da se je tožeči stranki sredstva iz Podukrepa M 08.4 odobrilo po postopku in pod pogoji, ki so določeni v Uredbi, ki, med ostalim, v desetem odstavku 23. člena določa, da se morajo računi in dokazila glasiti na upravičenca za operacijo 2 (operacija ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov), oziroma na lastnike gozdnih parcel na terasi gozdne vlake, ki je predmet podpore. Tudi iz 8. točke poglavja IX. Javnega razpisa izhaja, da se morajo računi in druga dokazila glasiti na upravičenca. Uredba v šestem odstavku 26. člena, ki določa postopek obravnave vlog na Javnem razpisu, določa, da mora Agencija, kolikor je vloga upravičenca za operacijo 2, za kar gre v konkretni zadevi, popolna, vendar vsebinsko nerazumljiva, tega pozvati k razjasnitvi.

8. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da se originalni račun št. 10/16 za izgradnjo in rekonstrukcijo vlake, ki ga je izdal izvajalec del B.B. in ki je predmet obravnavane vloge, glasi na tožečo stranko in ne ime žene tožeče stranke, kot to napačno izhaja iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa (8. odstavek obrazložitve). Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da se potrdilo o plačilu UPN nanaša prav na plačilo tega računa.

9. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je navedeni račun za tožečo stranko poravnala A.A., stanujoča na istem naslovu kot tožeča stranka. Glede na to, da je tožena stranka vlogo obravnavala kot popolno, bi po mnenju sodišča morala tožečo stranko v skladu z šestim odstavkom 26. člena Uredbe pozvati, da pojasni navedeno neskladje.

10. Uredba in Javni razpis določata, da se morajo na upravičenca glasiti tudi druga dokazila, vendar pa je po mnenju sodišča, ob upoštevanju določbe 52. in 56. člena ZZZDR, treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec, kolikor je zakonec upravičenca iz skupnega premoženja plačal račun, ki se nanaša nanj. Sodišče sicer glede na sodno prakso razlaga določbe Javnih razpisov in pravnih podlag za njihov razpis restriktivno, vendar pa meni, da gre za dopustno izjemo, če se potrdilo o plačilu računa storitve, ki se glasi na upravičenca, nanaša na plačilo iz skupnega premoženja v smislu varovanja ustavne pravice iz 53. člena Ustave RS. Glede na navedeno, bi torej morala tožeča stranka v skladu s 34. členom ZKme-1 ter šestim odstavkom 26. člena Uredbe tožečo stranko pozvati na razjasnitev, po prejemu razjasnitve pa vlogo na Javni razpis ponovno pregledati in v zadevi odločiti.

11. Na podlagi vsega navedenega, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka kršila določbe postopka, ki urejajo obravnavo vlog na Javnem razpisu ter smiselno 34. člen ZKme-1, v posledici pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo in je zaradi tega izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo, zadevo pa vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka tožečo stranko pozvati na razjasnitev in po prejemu razjasnitve vloge ponovno pregledati ter odločiti ob upoštevanju prej navedenega stališča sodišča glede plačila računa, ki se glasi na upravičenca, iz skupnega premoženja zakoncev. Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 95. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

12. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožečo stranko je v upravnem sporu zastopal odvetnik, zato ji na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, povečanih za 22 % DDV, torej skupaj 347,70 EUR. Plačana taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.