Jedro

V skladu z ustavnosodno prakso je za zagotovitev pravice do izjave (22. člen Ustave) sodišče dolžno omogočiti stranki, da se izjavi o procesnem gradivu tudi pred sprejemom pomembnejšega procesnega sklepa. Ustavitev pomeni prenehanje procesnega razmerja med strankama izvršilnega postopka in s tem končno odločitev v postopku. Tako je bistveno, da se lahko o tem - za stranki bistvenem vprašanju, izjasnita, še preden sprejme sodišče svojo odločitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvršilni postopek ustavljen z dnem 14. 11. 2016, ko se je začel postopek osebnega stečaja nad dolžnikom.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave s tem, da mu ni omogočilo izjasnitve o procesnem gradivu pred sprejemom izpodbijane odločitve o ustavitvi postopka. V ostalem povzema zakonsko ureditev dolžnega postopanja sodišča. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik utemeljeno zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s tem, ko ni prejel procesnega gradiva, na katerem temelji izpodbijani sklep, kršilo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Upnik je prejel vse listine (dopis banke, dopis dolžnikovega delodajalca), ki so bile podlaga za odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka na podlagi določila 1. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), šele sočasno z izpodbijanim sklepom. S pojasnjenim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo dolžniku onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku pred sodiščem prve stopnje.

5. V skladu z ustavnosodno prakso je za zagotovitev pravice do izjave (22. člen Ustave) sodišče dolžno omogočiti stranki, da se izjavi o procesnem gradivu tudi pred sprejemom pomembnejšega procesnega sklepa.(1) Ustavitev pomeni prenehanje procesnega razmerja med strankama izvršilnega postopka in s tem končno odločitev v postopku. Tako je bistveno, da se lahko o tem - za stranki bistvenem vprašanju, izjasnita, še preden sprejme sodišče svojo odločitev. V izvršilnem postopku je sicer dopustno pravico do izjave odložiti na časovno obdobje po izdaji sodne odločbe, vendar to velja le za dolžnika v posledici upniku naklonjenega procesnega ravnotežja pri izdaji sklepa o izvršbi, pa še tedaj je izjavljanje omogočeno v ugovorni fazi, ki poteka pred sodiščem prve stopnje. Pomik pravice do izjave v pritožbeni postopek je po pojasnjenem sprejemljiv le, če gre za vmesne, manj pomembne procesne odločitve, kar ni primer v obravnavani zadevi.

6. Z vidika pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave) je neustrezna tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, v kateri se ob povzemanju zakonskih določil le še posplošeno sklicuje na „podatke v spisu“, ne da bi določno opredelilo, na katero procesno gradivo se je oprlo pri svoji odločitvi. S tem je podana tudi postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.

7. Ker sta podani postopkovni kršitvi, ki že sami zase pomenita razlog za razveljavitev sodne odločbe, je sodišče druge stopnje, ne da bi se spuščalo v vsebinsko pravilnost sprejete odločitve, pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo zagotoviti strankam, da se lahko o procesnem gradivu izjavijo, na podane navedbe in morebitno pravno argumentacijo pa v obrazložitvi odločitve tudi odgovoriti.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Odločba Ustavnega sodišča, št. Up 108/00 z dne 20. 2. 2003. Glej tudi Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 253.