Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
19. 10. 2000
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Grosupljem, na seji dne 19. oktobra 2000
o d l o č i l o :
Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 451, 452/1 in 452/2, vpisanih v času podržavljenja v vl. št. 35 k. o. Ž. Z., je pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
1.Vlagateljica zahteve za denacionalizacijo je kot pravna naslednica po pok. B. B. vložila zahtevo za denacionalizacijo pri takratnem upravnem organu Občine Grosuplje. Upravna enota Grosuplje se je z odločbo št. 321-62/93-TR z dne 13. 6. 1996 izrekla za stvarno nepristojno za odločanje o denacionalizaciji nepremičnin parc. št. 451, 452/1 in 452/2, ki so sedaj vpisane v vl. št. 524 k.o. Ž. Z. Menila je, da je bil pravni temelj podržavljenja pogodba med prejšnjim lastnikom B. B. in V. U. z dne 11. 12. 1965. Zadevo je zato odstopila Okrajnemu sodišču v Grosupljem.
2.Okrajno sodišče prav tako zavrača pristojnost za odločanje o navedeni zadevi, ker meni, da so navedene nepremičnine prešle v državno last na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju: TZIKZ), ki je naveden v 29. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen). Navaja, da je odločba takratne Skupščine Občine Grosuplje št. 462-22/63 z dne 27. 5. 1964 o dovolitvi uvedbe arondacijskega postopka v korist Agrokombinata KZ U. za kompleks zemljišč v k.o. Ž. Z., k.o. Š. in T. S., temeljnega pomena za odločanje o tej zadevi. Ta odločba naj bi dokazovala, da je bil postopek arondacije dvofazen. Zato naj bi bila tudi pogodba, ki jo vlagateljica zahteve prilaga kot dokazilo o podržavljenju, sklenjena na podlagi navedene odločbe in naj bi dejansko pomenila zgolj dokončanje arondacije. Ker naj bi premoženje po mnenju sodišča prešlo v državno last na podlagi TZIKZ, naj bi bil za odločanje o denacionalizaciji navedenih nepremičnin pristojen upravni organ.
3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen oziroma na način iz 4. člena ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
4.V obravnavani zadevi je za določitev pristojnosti treba rešiti vprašanje, na podlagi katerega pravnega temelja so bile podržavljene v izreku navedene nepremičnine: na podlagi TZIKZ ali na podlagi kupne pogodbe z dne 11. 12. 1965.
5.Sodišče se sklicuje na odločbe, s katerimi je Ustavno sodišče v konkretnih zadevah določilo pristojnost upravnega organa, ker se pogodba (oziroma sporazum), ki je bil sklenjena v okviru dvofaznega arondacijskega postopka, ni mogla šteti za samostojen pravni posel. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer.
6.Sodišče navaja, da je bila kupna pogodba sklenjena v okviru arondacijskega postopka, ki je bil dovoljen z odločbo št. 462- 22/63 z dne 27. 5. 1964. Vendar to ne iz navedene odločbe ne iz pogodbe ni razvidno. Tudi če bi se odločba o dovolitvi arondacije nanašala na navedene nepremičnine, sama ni mogla imeti učinka prenosa nepremičnin v državno (družbeno) last.
7.Sodišče v zahtevi za odločitev glede pristojnosti ne navaja, da bi bila na podlagi odločbe o dovolitvi arondacije za nepremičnine, ki so predmet tega postopka, izdana arondacijska odločba. Tudi iz listin, ki se nahajajo v spisu, ni razvidno, da bi bila arondacijska odločba za te nepremičnine izdana. To pomeni, da druge faze arondacijskega postopka, tj. izdaje arondacijske odločbe v zvezi z navedenimi nepremičninami, sploh ni bilo. Zato so lahko te nepremičnine v državno oziroma družbeno last prešle le na podlagi pravnega posla, tj. pogodbe z dne 11. 12. 1965, čeprav je bila ta sklenjena že po uvedbi arondacije (če se je odločba o uvedbi arondacije sploh nanašala na te nepremičnine).
8.Zato je na podlagi 56. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji v izreku navedenih nepremičnin pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Namestnik predsednika: dr. Lojze Ude