Jedro

Če revident ne izkaže, da bi bil za dovolitev revizije izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, se revizija ne dovoli in se zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, št. U 394/2006-9 z dne 8.7.2008, je tožeča stranka po odvetniku vložila revizijo. V zvezi z dovoljenostjo revizije tožeča stranka navaja, da ima odločitev v upravnem sporu lahko hude posledice za stranko, po vsebini zadeve gre za odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, meritorna odločitev pa je izražena v denarni vrednosti, ki presega 20.000 EUR.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US RS) zavrnilo tožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Stanovanjske inšpekcije z dne 16.1.2006, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 24.4.2006. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo inšpekcijskemu zavezancu, to je tožeči stranki, prepovedal od vročitve odločbe dalje do določitve splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa z vsebino, ki je določena z Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, oglaševanje in sklepanje prodajnih pogodb za še neprodane posamezne dele stavbe zgrajene na podlagi enotnega dovoljenja za gradnjo Upravne enote Maribor z dne 23.4.2001, za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta s podzemno garažo na zemljiščih s parc. št..... vse k.o..., pri čemer prepoved oglaševanja in prodaje zajema 93 še neprodanih parkirnih mest. Inšpekcijski zavezanec mora vse oblike oglaševanja umakniti v treh delovnih dneh po prejemu te odločbe, o določitvi splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa in ponovnem pričetku oglaševanja in sklepanja pogodb pa je dolžan obvestiti organ, ki je to odločbo izdal. Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo zavrnilo z odločbo z dne 24.4.2006. Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča, je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svojem sklepu, št. Up 858/08-8 z dne 3.6.2008 ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. V obravnavanem primeru ne gre za pravico oziroma obveznost stranke izraženo v denarni vrednosti, saj je bilo sporno pravno razmerje v upravnem sporu ukrep stanovanjske inšpekcije. Zato revident dovoljenosti revizije na tej zakonski podlagi ne more utemeljevati in revizija na tej podlagi ni dovoljena.

Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije s tem, da navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje. Ker je trditveno in dokazno breme za dokazovanje pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti, revident pa s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje, ne da bi natančno in konkretno navedel sporno pravno vprašanje ter navedel okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, tudi tega pogoja ni izkazal in zato tudi na tej podlagi ni mogoče dovoliti revizije.

Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnil zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanj lahko hude posledice. Revident bi moral namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter navedeno tudi izkazati. Ker revident zgolj z navedbo, da ima odločitev zanj lahko hude posledice, tega ni storil, niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

Pooblaščenec reviziji ni priložil novega pooblastila v smislu drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1). Ker razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in je bilo treba revizijo že zaradi tega kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenca ni posebej pozivalo, da revizijo dopolni z novim pooblastilom.