Jedro

Zaradi narave sodnega odločanja sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije v prejšnjih zadevah, v katerih je bil kot procesni subjekt udeležen nasprotni udeleženec, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep predsednika Višjega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo za izločitev sodnic G. R. in B. M. Š., ki jo je vložil nasprotni udeleženec.

2. Nasprotni udeleženec je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovi zahtevi za izločitev sodnic. Izraža svoje nezadovoljstvo z odločitvijo in poudarja, da je dokazal vse okoliščine iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz pravice do nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije) med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

5. Eden od najpomembnejših procesnih zakonskih institutov, ki so namenjeni uresničevanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, je v pravdnem postopku institut izločitve sodnika (70. – 75. člen ZPP). Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu, je mogoče razvrstiti v dve temeljni skupini: izključitveni razlogi (1. – 5. točka 70. člena ZPP) in odklonitveni razlogi (6. točka 70. člena ZPP). Slednji v zakonu niso taksativno našteti, temveč so opredeljeni z generalno klavzulo „če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti“.

6. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Ni torej pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh in zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

7. Pritožnik je okoliščine v zvezi s subjektivno pristranskostjo izločevanih sodnic zatrjeval le pavšalno, ne da bi navedel argumente za svojo trditev. Zaradi narave sodnega odločanja sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije v prejšnjih zadevah, v katerih je bil kot procesni subjekt udeležen nasprotni udeleženec, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Kadar okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika, niso izkazane, zahteve za izločitev ni mogoče utemeljevati s tem, da je bila grajana sodna odločitev, sprejeta v kateri od takih prejšnjih zadev, pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali postopkovno kršitev je mogoče izpodbijati le z rednimi in (če so podani ustrezni pogoji) izrednimi pravnimi sredstvi.

8. Ker niso podani ne uveljavljani ne po uradni dolžnosti upoštevani pritožbeni razlogi, je Vrhovno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).