Jedro

Kandidat mora izpolnjevati razpisne pogoje že ob prijavi, ki jo je mogoče vložiti vse do poteka razpisnega roka, ne pa šele v izbirnem postopku ali celo z dnem izbire oziroma imenovanja na notarsko mesto. Izbirni postopek je namreč namenjen preverjanju strokovne usposobljenosti kandidatov, ki so izpolnili razpisne pogoje, ponovno se preveri le še pogoj zaupanja vrednega kandidata. Navedeni pogoj je zato tudi edini iz 8. člena ZN, pri katerem se upošteva morebitna kasnejša sprememba okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev o njegovem izpolnjevanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 704-13/2020 z dne 6. 7. 2020. Omenjeni organ je z navedeno odločbo zavrnil tožnikovo prijavo na razpisano prosto notarsko mesto s sedežem v ... iz razloga, ker tožnik do izteka roka za prijavo ni izpolnil posebnega pogoja iz 5. točke prvega odstavka 8. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), to je vsaj enoletnih praktičnih izkušenj na pravniških delih pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

2. Sodišče je v obrazložitvi sodbe ob sklicevanju na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi II Up 2/2004 z dne 22. 4. 2004 potrdilo stališče toženke, da je relevantni časovni trenutek za izpolnjevanje razpisnih pogojev datum izteka roka za prijavo in ne datum predvidenega imenovanja na notarsko mesto, do katerega bi tožnik sicer izpolnil pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Tudi iz razpisa je jasno izhajalo, da mora prijava vsebovati opis praktičnih (delovnih) izkušenj in dokazila, iz katerih je razvidno tudi izpolnjevanje spornega posebnega pogoja. Če bi bil za izpolnjevanje pogojev kot ključen upoštevan datum predvidenega imenovanja (tožnik ni izpolnjeval navedenega pogoja niti ob vložitvi tožbe), bi to postavilo tožnika v ugodnejši položaj kot ostale kandidate, ki so na dan izteka roka za prijavo na razpis v celoti izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZN.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi bila za odločanje izpolnjena procesna predpostavka, to je plačana sodna taksa. V nadaljevanju navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje kot odločilen trenutek za ugotavljanje izpolnjenih pogojev upoštevati datum predvidenega imenovanja na razpisano notarsko mesto (takrat bi imel pritožnik izpolnjen tudi sporni pogoj). Datum izteka roka za prijavo bi bil za izpolnjevanje pogojev relevanten le v primeru, če bi bil datum imenovanja še nedoločen. Ker je v obravnavanem primeru ta datum določen, ni mogoče uporabiti stališča iz zadeve II Up 2/2004. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo odpravi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Toženka v odgovoru obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe. Med drugim navaja, da ZN v petem odstavku 10. člena določa, da ministrstvo zavrne prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. Izpolnjevanje teh pogojev se torej preverja v okviru razpisnega postopka. Drugačno stališče bi pomenilo, da bi pri kandidatih, ki izpolnijo pogoje po poteku roka za prijavo, šlo za spregled pogojev za prijavo na razpis in s tem za neenako obravnavo glede na ostale kandidate. Poudarja, da je datum imenovanja informativne narave in služi le temu, da so kandidati seznanjeni s tem, da notarsko mesto, na katerega se prijavljajo, v trenutku objave razpisa še ni prosto.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. ZN v prvem odstavku 8. člena določa, da je za notarja lahko imenovan, kdor izpolnjuje v nadaljevanju naštete pogoje, med drugim, da mora imeti 5 let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega najmanj 1 leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu1. V skladu s petim odstavkom 10. člena ZN prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V 10. a členu je še določeno, da minister, pristojen za pravosodje, opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje (prvi odstavek), ter da se izbira iz prejšnjega odstavka opravi po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona (drugi odstavek). Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom (četrti odstavek istega člena). Ustni razgovor iz četrtega odstavka tega člena lahko s kandidati za imenovanje na notarsko mesto opravi tudi minister, pristojen za pravosodje (šesti odstavek 10. a člena).

7. V ZN so torej določeni zakonski pogoji za imenovanje notarja in postopek, v katerih se preverja njihovo izpolnjevanje. Razvidno je, da lahko minister opravi izbiro le med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, te pogoje pa izpolnjujejo tisti, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, torej pogoje za imenovanje notarja iz 8. člena ZN. Če jih ne, ministrstvo zavrne prijavo, kar predstavlja oviro za vstop kandidata v izbirni postopek, v katerem bi postal kandidat za ministrovo izbiro in s tem za imenovanje na razpisano notarsko mesto. V izbirnem postopku strokovna komisija, ki preverja strokovno usposobljenost kandidatov, ne presoja več izpolnjevanja razpisnih pogojev, ki ustrezajo pogojem iz prvega odstavka 8. člena ZN, razen iz 6. točke prvega odstavka, to je, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata (o tem Vrhovno sodišče tudi v sodbi I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018).

8. Na podlagi omenjenih zakonskih določb je razvidno, da mora kandidat izpolnjevati razpisne pogoje že ob prijavi, ki jo je mogoče vložiti vse do poteka razpisnega roka, ne pa šele v izbirnem postopku ali celo z dnem izbire oziroma imenovanja na notarsko mesto. Izbirni postopek je namreč namenjen preverjanju strokovne usposobljenosti kandidatov, ki so izpolnili razpisne pogoje, ponovno se preveri le še pogoj zaupanja vrednega kandidata. Navedeni pogoj je zato tudi edini iz 8. člena ZN, pri katerem se upošteva morebitna kasnejša sprememba okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev o njegovem izpolnjevanju.

9. Glede na navedeno je podatek v razpisu, na katerega se je prijavil pritožnik, o datumu, s katerim bo kandidat imenovan na razpisano notarsko mesto, nepomemben, pritožbene navedbe, da bi bilo treba omogočiti vstop v izbirni postopek vsem kandidatom, ki bodo do dneva imenovanja izpolnili pogoje iz 8. člena ZN, pa neutemeljene. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da razpis ni predpis in pritožnik s svojim razumevanjem razpisa ne more doseči drugačne odločitve mimo v zakonu določenih pogojev. Ob nespornem dejstvu, da pritožnik na dan izteka roka za prijavo (1. 6. 2020) ni izpolnjeval posebnega pogoja iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN, je bila tožba torej utemeljeno zavrnjena.

10. Cilj vložene pritožbe kot pravnega sredstva, ki ga je pritožnik vložil zoper zanj neugodno odločitev prvostopenjskega sodišča, je izboljšanje njegovega pravnega položaja s tem, da doseže ponovno odločanje o tožbi in odpravo izpodbijane zavrnilne odločbe. Pritožnik temu cilju ne sledi z navedbami o neizpolnjevanju javnopravne obveznosti za obravnavanje tožbe zaradi neplačane sodne takse oziroma ker sodišče prve stopnje še ni odločilo o njegovem predlogu za taksno oprostitev. Vrhovno sodišče jih zato ni presojalo, saj pritožnik niti v ponovljenem upravnem sporu ob sprejeti pravni razlagi v tej sodbi ne bi upoštevno izpolnil spornega razpisnega pogoja.

11. Po obrazloženem in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Pritožnik zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Sedaj državnem odvetništvu.