Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da ugovarja računu št. 52/98 (priloga A5), ker mu je g. S... kot kooperant izstavil 100% večji račun kot so bila zaračunana dela dolžnika do stranke, s čimer je navedel dejstva s katerimi je svoj ugovor utemeljeval, vendar pa za to trditev ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve, da je valuta na računu št. 3/99 (priloga A8) 15 dni od izstavitve računa, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Prav tako ne navede zoper katere izvršilne stroške ugovarja in tudi ne katere zamudne obresti po katerih računih naj ne bi bile upravičene. K tem svojim trditvam pa tudi ne predloži drugačnega izračuna zamudnih obresti. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi pravočasno vložil ugovor, imenovan pritožba. Navedel je, da računu št. 52/98 ugovarja, ker mu je g. S. kot kooperent izstavil za 100% večji račun kot so bila zaračunana dela dolžnika do stranke, s tem da se obseg del ni spreminjal, in da je na računu št. 3/99 valuta 15 dni po izstavitvi računa. Ugovarja pa tudi zoper upravičenost in višino stroškov postopka ter zamudne obresti. Navedel je še, da izvršbe na premičnine in nepremičnine ne dovoli, ker bi terjatev poravnali iz žiro računa, v kolikor ne bi bilo toliko zadržkov.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje.
Ugovor ni utemeljen.
Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odst. 9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odst. 53. člena v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da ugovarja računu št. 52/98 (priloga A5), ker mu je g. S. kot koopernt izstavil 100% večji račun kot so bila zaračunana dela dolžnika do stranke, s čimer je navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval. Za to trditev ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditev, da je valuta na računu št. 3/99 (priloga A8) 15 dni od izstavitve računa, je brez ostalih podatkov presplošna, da bi jo bilo mogoče upoštevati. Prav tako ne navede katerim postavkam priznanih izvršilnih stroškov ugovarja in tudi ne, katerim zamudnim obrestim. Poleg tega tudi ne predloži drugačnega izračuna zamudnih obresti. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Dolžnikove navedbe o tem, da izvršbe na premičnine in nepremičnine ne dovoli, ker bi se terjatev lahko plačala iz sredstev na žiro računu, se ne tičejo dovolitve izvršbe, ampak opravljanja le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi niso pomembne. Pač pa bo moralo v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje te navedbe obravnavati kot predlog za opravo izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom v smislu 4. odst. 34. člena ZIZ.
Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 15. členom ZIZ in zadnjim odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 6.4.1999 zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi 15. členom ZIZ potrdilo.
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99).