Jedro

Ker je tožnica vložila prepozno pritožbo oziroma ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožničino pritožbo zoper plačilni nalog št. V Ps 2757/2010 z dne 9. 1. 2013. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje tožnica. Navaja, da v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za spremembo tožbe, postavljeni denarni znesek ni bil podan kot odškodninski zahtevek zoper toženca. Tudi sicer za sojenje v odškodninski zadevi ni pristojno socialno sodišče. Navaja, da je bila leta 1993 operirana na hrbtenici zaradi spondilolize. Kljub spondilolizi je morala pri delu medicinske sestre dvigovati bolnike, saj ji je toženec zaključil bolniški stalež, zaradi česar je prišlo do invalidnosti, s čimer ji je nastala nepopravljiva škoda. Sodišče prve stopnje toženčevih kršitev njenih pravic iz socialnega zavarovanja sploh ni ugotavljalo, temveč ji je protipravno naložilo v plačilo sodno takso. V socialnih sporih se sodne takse za povrnitev škode, povzročene v okviru socialnih pravic, ne plačujejo, saj je tako določeno v 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in v 71. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Izdaja plačilnega naloga pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poudarja, da ji je bil plačilni nalog izdan zaradi umika pritožbe, pritožbe pa ni umaknila. Sodišče prve stopnje je že predlagalo izvršbo za plačilo sodne takse v znesku 5.377,50 EUR. Nadalje poudarja, da je ta socialni spor posledica diskriminacije invalidnosti. Osebna zdravnica ji je odprla bolniški stalež za 30 dni, po tem pa je odločanje o bolniškem staležu v pristojnosti imenovanega zdravnika, ki ji je stalež zaključil, ne da bi bila pred tem pregledana pri lečečem ortopedu. Tudi sodišče, ki je pridobilo izvedensko mnenje, ji ni priznalo bolniškega staleža, saj je bila pri njej že podana invalidnost, kljub izvidu lečečega ortopeda in mnenju spinalnega kirurga, da zdravljenje ni bilo zaključeno, zato gre za diskriminacijo invalidnosti. Pritožbi prilaga listine na prilogah A53 in A54. Pritožba ni utemeljena.

V postopku s pritožbo zoper sklep se skladno s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava .

Po preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni kršilo ne tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, in ne tistih bistvenih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožničino pritožbo zoper plačilni nalog št. V Ps 2757/2010 z dne 9. 1. 2013, ker pritožba zoper plačilni nalog ni dovoljena, v kolikor pa bi jo šteli kot ugovor, je le-ta prepozen.

S plačilnim nalogom z dne 9. 1. 2013 je bilo tožnici skladno s 3. odstavkom 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 32/08 s spremembami), po katerem mora stranka, če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge, na podlagi tarifne številke 2122 naloženo plačilo sodne takse za umik pritožbe v znesku 2.688,75 EUR v roku 15 dni od vročitve naloga. S sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 378/2012 z dne 18. 10. 2012, je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnica pritožbo zoper 3. točko I. odstavka izreka sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 2757/2010 z dne 10. 2. 2012, ki se nanaša na odškodninski zahtevek, umaknila. Tožnica namreč za vloženo pritožbo ni plača sodne takse, zato se je po 105a. členu ZPP štelo, da je pritožbo v navedenem delu umaknila. V tem socialnem sporu gre za spor v zvezi z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za delo kot pravico do oziroma iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (2a točka 1. odstavka 7. člena ZDSS-1), poleg tega pa tudi za odškodninski spor kot spor o povrnitvi škode, ki jo je nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu v zvezi z zavarovalnim razmerjem (1. alineja 2. odstavka 7. člena ZDSS-1). V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj se sodne takse skladno z 71. členom ZDSS-1 ne plačujejo. Sodne takse pa je potrebno plačati v socialnih sporih premoženjske narave, kakršen je tudi odškodninski spor.

Kot izhaja iz vročilnice, je bil plačilni nalog z dne 9. 1. 2013 tožnici osebno vročen dne 1. 2. 2013. Tožnica je bila v pravnem pouku pravilno poučena, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Tožnica je dne 18. 2. 2012 vložila pritožbo zoper plačilni nalog z dne 9. 1. 2013. Zoper plačilni nalog je skladno s 1. odstavkom 34. člena ZST-1 dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Zoper plačilni nalog je tako dopusten ugovor, o katerem odloča sodišče prve stopnje, in to v roku 8 dni od vročitve plačilnega naloga. Sodišče prve stopnje je tožničino pritožbo zoper naveden plačilni nalog utemeljeno zavrglo, saj je – ne glede na poimenovanje, prepozna. To pa je za odločitev v tej zadevi edino pomembno. Rok za vložitev ugovora je namreč potekel dne 11. 2. 2013, do poteka tega roka pa tožnica niti ugovora niti pritožbe, ni vložila. Izpodbijani sklep je zato pravilen in zakonit. Ostale pritožbene navedbe in pritožbi priložene listine niso predmet presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Na podlagi 1. odstavka 360. člena ZPP se je sodišče druge stopnje dolžno opredeliti le do tistih navedb v pritožbi, ki so bistvenega pomena za odločitev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.