Jedro

Poravnava ni mogla biti sklenjena na naroku, na katerem vseh udeleženih strank ni bilo prisotnih in poravnave takrat niso podpisale. Tudi če se izhaja iz stališča, ki ga je zavzela tožeča stranka, da je zadnje dejanje v zadevi opravila tistega dne, ko je prejela izvod sodne poravnave, bi morala glede na določilo tretjega odstavka 40. člena ZBPP napotnico vrniti organu za brezplačno pravno pomoč v roku osmih dni po opravljeni storitvi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila tožbo zoper dve odločbi Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč in sicer odločbo št. Bpp 50/2008-11 z dne 21. 9. 2011, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 449,45 EUR, ter odločbo št. Bpp 787/2011-24 z dne 21. 9. 2011, s katero je bilo odločeno, da se zahtevek tožnice za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči dodeljene A.A. zavrne.

Iz predloženih spisov izhaja, da je bila A.A. z odločbo Bpp 50/2008-2 z dne 20. 1. 2008 odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave odgovora na tožbo ter vseh nadaljnjih potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v postopku zaradi odškodnine, ki je bil v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod št. II P 1137/2007. Predmetna pravdna zadeva je bila nato odstopljena Okrajnemu sodišču v Lendavi, kjer je dobila številko P 82/2010. Za odvetniške storitve opravljene v tej zadevi je bil tožnici priznan znesek 449,45 EUR (sklep št. Bpp 50/2008-11 z dne 21. 9. 2011).

Predmetna zadeva je bila na Okrajnem sodišču v Lendavi odstopljena v postopek mediacije, zato je A.A. vložila tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku mediacije, njeni prošnji pa je bilo s sklepom Bpp 787/20011-14 z dne 11. 5. 2011 ugodeno in sicer v postopku mediacije do zaključka postopka mediacije. Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči v postopku mediacije pa je bil z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo št. Bpp 787/2011-24 z dne 21. 9. 2011 zavrnjen z obrazložitvijo, da je bila v postopku mediacije sklenjena poravnava dne 12. 7. 2011, tožnica pa je napotnico vrnila sodišču 8. 9. 2011, torej po preteku 8 dnevnega roka, ki ga predpisuje četrti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz tega razloga je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino zahtevo za povrnitev stroškov mediacije zavrnil. Tožnica je vložila tožbo v tem upravnem sporu zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je imelo za posledico kršitev materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da dne 12. 7. 2011 ni bila sklenjena poravnava, bil pa je dogovorjen predlog sklenitve sodne poravnave, katerega pa sta pooblaščenka prvotožene stranke odvetnica A.A. in pooblaščenec drugotožene stranke podpisala šele 18. 8. 2011. Navaja še, da sodna poravnava na mediacijskem srečanju dne 12. 7. 2011 tudi ni mogla biti sklenjena, saj se tega srečanja ni udeležila tretjetožena stranka. Po srečanju je bilo med tožečo in prvotoženo stranko, ki jo je zastopala tožnica v tem upravnem sporu, le dogovorjeno, da bosta sklenili sodno poravnavo, če se bo z njo strinjal tudi tretjetoženec. Da je poravnava sklenjena, je tožnica zvedela šele s prejemom izdatka sodne poravnave, ki ga je prejela šele 26. 8. 2011. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 787/2011 z dne 21. 9. 2011 spremeni tako, da tožbi ugodi in tožnici prizna stroške za opravljene odvetniške storitve v skupnem znesku 1.231,91 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 50/2008 z dne 21. 9. 2011 spremeni tako, da tožnici prizna tudi stroške mediacije v znesku 561,82 EUR.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetna spisa.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sporno ali je tožnica kot izvajalka brezplačne pravne pomoči v mediacijskem postopku organu za brezplačno pravno pomoč pravočasno predložila napotnico za povrnitev stroškov opravljene brezplačne pravne pomoči. Izvajalec brezplačne pravne pomoči je dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, organizirani pri vsakem pristojnem sodišču (prvi odstavek 40. člena ZBPP). Če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek 40. člena ZBPP).

Trditev tožeče stranke, s katero izpodbija odločitev o zavrnitvi povrnitve stroškov v mediacijskem postopku, temelji na trditvi, da poravnava ni bila sklenjena 12. 7. 2011, kot ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč v svoji odločbi ampak šele s podpisom vseh udeleženih predloga sklenjene poravnave, o tem pa je bila tožnica obveščena šele, ko je prejela izdatek sodne poravnave, to je 26. 8. 2011. Sodišče se sicer strinja s trditvijo tožeče stranke, da poravnava ni mogla biti sklenjena 12. 7. 2011, če takrat vseh udeleženih strank ni bilo na naroku in poravnave takrat niso podpisale, vendar pa je izpodbijana odločitev kljub temu pravilna, vendar pa iz nekoliko drugačnih razlogov. V predmetni zadevi namreč ni sporno, izhaja pa tudi iz podatkov predmetnega spisa, da je tožnica predmetno napotnico sodišču predložila 8. 9. 2011. Tudi če se izhaja iz stališča, ki ga je zavzela tožeča stranka, da je zadnje dejanje v zadevi opravila 26. 8. 2011, ko je prejela izdatek sodne poravnave, bi morala glede na določila tretjega odstavka 40. člena ZBPP napotnico vrniti organu za brezplačno pravno pomoč najkasneje do 5. 9. 2011. Glede na to, da je tožnica to storila 8. 9. 2011, je s tem zamudila rok iz tretjega odstavka 40. člena ZBPP, zato ni upravičena do plačila stroškov brezplačne pravne pomoči. Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi tretje alinee drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.