Jedro

Organ presodi, ali je pri zahtevi za spremembo potrdila iz uradne evidence izkazano, da so zatrjevana drugačna dejstva resnična.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi tožene stranke z dne 16.5.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Sektorja za upravne notranje zadeve, Oddelka za matične zadeve z dne 15.3.2000, in odločila, da se prvostopna odločba potrdi. Z navedeno prvostopno odločbo je bilo odločeno, da se vloga L.L., pooblaščenca tožnice, za vpis datuma smrti K.K. v matično knjigo umrlih na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17.11.1999, pravnomočnega 23.12.1999, ter izdajo izpiska iz matične knjige umrlih po izvršenem vpisu, zavrne. Tožena stranka je navedla, da je vlagatelj k vlogi z dne 3.3.2000 za izdajo izpiska iz matične knjige umrlih za K.K., rojenega 25.4.1889 v Z., predložil kot podlago za vpis dejstva v matično knjigo umrlih sklep navedenega okrajnega sodišča. Iz sklepa izhaja, da se je K.K., rojen 25.4.1889, nazadnje stanujoč v Z., razglasil za mrtvega. Za dan smrti pogrešanega velja 31.12.1945. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za ugoditev zahtevi stranke. Prvostopni organ je ugotovil, da je vpis datuma smrti za K.K. že bil izvršen v matično knjigo umrlih Ljubljana - Marijino oznanenje v letniku 1945. Iz vpisa smrti je razvidno, da je umrl 8.12.1945 ob 12. uri in 5 minut v Ljubljani, pokop pa je bil izvršen 10.12.1945 ob 11. uri. Tožena stranka je zavrnila ugovor, da je navedeni izpisek netočen in nezakonit. Matična knjiga umrlih je uradna evidenca o smrti, ki potrjuje resničnost vpisanih podatkov. Matične knjige imajo dokazno moč javnih listin, kar pomeni, da velja za resnično, kar je v njih vpisano. Podatek se lahko spremeni, dopolni ali črta le, če se nesporno dokaže, da je napačno vpisan. Breme dokazovanja nosi stranka, ki nepravilnost zatrjuje. Navedeni sklep sodišča res navaja drug datum, vendar pa gre za datum, za katerega se domneva, da ga pogrešani najverjetneje ni preživel. Zakon o nepravdnem postopku dopušča postopek razglasitve pogrešanca za mrtvega samo v primerih, ko nastopa smrti ni mogoče dokazati z javno listino, t.j. izpiskom iz matične knjige. Tožnica ni predložila nobenega drugega nespornega pisnega dokaza iz časa pokojnikove smrti, ki bi dokazoval, da je podatek o datumu smrti v matični knjigi napačno vpisan. Predložena dokumenta iz arhiva okrajnega sodišča, na katere se sklicuje (odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17.12.1945, o zaplembi premoženja ter dopis okrajnega sodišča Mestnemu ljudskemu odboru Ljubljana z dne 14.3.1946, v zvezi s popisom imovine pokojnega K.K., iz katerih izhaja, da je bil imenovani v času izdaje dopisov za družino na begu) pa tudi ne dokazujejo drugega datuma smrti.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in zavrača tožbene ugovore.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ne strinja se s presojo sodišča, da predloženi sklep sodišča, ki ga je tožeča stranka predložila in ki ima značaj javne listine, ne predstavlja dokaza o tem, da je neresnično tisto, kar je glede datuma smrti za K.K. že vpisano v knjigo umrlih. Sodišče prve stopnje je sicer povzelo predlagane dokaze, na katere se je tožba opirala, poleg sklepa okrajnega sodišča, vendar se je v razlogih za zavrnitev oprlo zgolj na že citirani sklep sodišča, ne da bi presojalo skupaj z drugimi dokazi, ki so jih izdali organi oblasti 1945. in 1946. leta. Tudi tožena stranka sodišču ni predložila nobenih podlag, na katerih bi temeljili vpisi v matični knjigi umrlih niti ni v matični knjigi umrlih vpisov o tem, na čem temeljijo vpisi. Glede na navedena podatka o datumu smrti K.K., brez verodostojnih podatkov za podlago za navedeni vpis, samega vpisa ob drugih v letih 1945 in 1946 izdanih listinah ni mogoče šteti za resnični datum smrti. Iz spisne dokumentacije, zlasti pa odločbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 19.12.1945, ki je bila izdana po datumu 8.12.1945, ki je naveden kot datum njegove smrti (ker bi sicer odločba, ki stranki ni bila vročena, ne imela pravnega učinka in ne bi bila izvršena), izhaja, da v matični knjigi naveden datum smrti 8.12.1945, ni resničen. Tudi iz nadaljnjega dopisa okrajnega sodišča z dne 14.3.1946, iz katerega izhaja, da je K.K. z družino na begu, sledi, da datum smrti ni resničen. Pritožnica nima razlogov, da bi imela pomisleke o citiranih navedbah tedanjega okrajnega sodišča, ki je nedvomno razpolagalo s podatki. Sodišče prve stopnje se ni moglo opirati zgolj na eno predloženo listino v utemeljitev svoje odločitve, pač pa bi odločitev o tem, kaj šteje za dokazano, lahko sprejelo šele po skrbni in vestni oceni vsakega dokaza posebej in vseh skupaj. Druge dokaze je zanemarilo oziroma jih ni upoštevalo. Kršilo je pravila postopka. Sodbe ni mogoče preizkusiti.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. S svojo vlogo je po presoji pritožbenega sodišča tožnica zahtevala spremembo potrdila iz uradne evidence (7. odstavek 171. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), saj je bil datum smrti za imenovanega že vpisan, tožnica pa je zatrjevala, da je že vpisani podatek o smrti K.K. neresničen.

Kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje Zakon o matičnih knjigah v 2. odstavku 1. člena določa, da imajo matične knjige dokazno moč javnih listin. Dokazna moč javnih listin je v tem, da listina dokazuje resničnost tistega, kar je v njej določeno, navedeno ali potrjeno (1. odstavek 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1986). Zato ni potrebno posebej dokazovati podlag vpisa. Dovoljeno je dokazovati, da so v taki listini dejstva neresnična oziroma da podatki v njej temeljijo na neresničnih dejstvih in okoliščinah. Šele na tej podlagi je mogoče doseči, da se že vpisani podatek ali dejstvo spremeni. Datum smrti (dan, mesec, leto, ura) je podatek, ki se vpisuje v matično knjigo umrlih (13. člen). Glede na naravo matične knjige umrlih je zato mogoče doseči spremembo že vpisanega podatka o datumu smrti le, če predlagatelj dokaže, da dejstva in okoliščine niso resnična.

Tožnica je predlagala vpis podatka o datumu smrti za K.K., ki ga je z navedenim pravnomočnim sklepom v postopku za razglasitev pogrešanega za mrtvega ugotovilo pristojno sodišče. Pri tem je zatrjevala (enako kot v tožbi), da dejansko stanje ni resnično, vendar za to ni predložila ali predlagala nobenih dokazov. Pavšalno zatrjevanje nasprotnega od tistega, kar izhaja iz že obstoječega vpisa v matični knjigi umrlih, ne zadostuje za vpis spremembe spornega podatka. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima sklep nepravdnega sodišča značaj javne listine, ne predstavlja pa dokaza o tem, da je neresnično tisto, kar je glede datuma smrti za K.K. že vpisano v matično knjigo umrlih. Predstavlja listino, iz katere sicer izhaja drug datum smrti, ki pa temelji na dejanskem stanju, ugotovljenem v postopku za izdajo tega sklepa. Toda s tem tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izpodbito tisto, kar je navedeno v matični knjigi umrlih. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da sodišče ni ocenilo vsakega dokaza in vseh dokazov skupaj. Izpodbijana sodba vsebuje takšno dokazno presojo. To velja tudi za listine, ki jih je priložila tožnica, saj je te listine tožena stranka ocenila, sodišče pa je v izpodbijani sodbi tem razlogom pritrdilo. Ni podlage za ugovor, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.