Jedro

Ob razvezi zakonske zveze mladoletna hčerka ni bila dodeljena tožniku, zato se šteje za samsko osebo. Strošek plačevanja preživnine se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči (finančni pogoj) upošteva le, če prosilec sodišče obvesti o svojih preživninskih obveznostih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pravdno zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. P 66/2018. Svojo odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugotovila je, da je na dan izdaje predmetne odločbe bila tožeča stranka razvezana, čeprav je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči navedla, da živi z ženo A.A., hčerko in pastorko. Ker je z razvezo zakonske zveze razpadla ekonomska skupnost, so tako bivša žena in pastorka ne štejeta za družinska člana. Tožeča stranka je v obdobju zadnjih treh mesecev od vložitve predmetne prošnje prejela plačo v skupnem znesku 5.466,26 EUR, kar pomeni, da je mesečno iz tega naslova v povprečju prejela 1.822,09 EUR. Glede na dejstvo, da njena družina šteje dva družinska člana, znaša povprečni dohodek na družinskega člana 911,04 EUR ter presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih, ki je v trenutku izdaje izpodbijane odločbe znašal 392,75 EUR.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da tožena stranka v postopku ni upoštevala dejstva, da je zaradi razveze bila tožeča stranka dolžna plačevati A.A. preživnino v znesku 470,00 EUR in hčerki B.B. preživnino v znesku 150,00 EUR, kot izhaja iz kopije razvezne sodbe št. P 131/2017, ki jo je priložila k tožbi. V kolikor bi tožena stranka upoštevala preživnino, povprečni dohodek na družinskega člana ne bi bil prekoračen in bi znašal le 441,04 EUR, in bi se prošnji lahko ugodilo, kar je za tožečo stranko bistvenega pomena, saj sodnih stroškov v takšnem obsegu ne zmore, oziroma bo zelo težko poravnala, da s tem ne bi zapadla v finančne težave.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in se sklicuje na razloge, ki jih je navedla v izpodbijani odločbi. Pojasnjuje tudi, da je bila dolžnost tožeče stranke kot prosilca, da v času odločanja pristojnemu organu sporoči vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na določitev brezplačne pravne pomoči, kot izhaja to iz 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožeča stranka je sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju IV P 131/2017 z dne 5. 6. 2018 prvič predložila šele k tožbi v upravnem sporu, kot dokaz. Organ za brezplačno pravno pomoč pri izdaji odločbe preživnine ni upošteval kot zmotno navaja tožeča stranka, ker o tem sploh ni bil seznanjen. Tudi v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožeča stranka ni navedla, da ima preživninske obveznosti. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Med strankama je v obravnavani zadevi sporno ali tožnik izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, opredeljen v 13. členu ZBPP. Nadalje je sporno, ali je tožena stranka pravilno ugotovila vsa dejstva, ki se nanašajo na upravičenost dodelitve brezplačne pravne pomoči. 6. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani upravni akt zakonit, vendar ne iz razlogov na katerih temelji izpodbijana odločitev, temveč iz razlogov kot izhajajo iz obrazložitve te sodbe.

7. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Finančni pogoji so opredeljeni v 13. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. V skladu z drugim odstavkom 13. člena se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne omoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (v nadaljevanju minimalni dohodek). Osnovni znesek minimalnega dohodka po določbi 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) znaša 392,75 EUR.

8. Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Na podlagi drugega odstavka 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določba prvega odstavka 14. člena ZBPP napotuje na uporabo ZUPJS. Osebe, ki se upoštevajo kot družinski člani prosilca, določa prvi odstavek 10. člena ZUPJS.

9. Sodišče je vpogledalo v sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IV P 131/2017 z dne 5. 6. 2018, iz katere izhaja, da sta se tožnik in njegova zakonska partnerica razvezala. Mladoletna B.B. je bila dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi A.A., tožnik pa se je zavezal plačati preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno za mladoletno hči B.B., prav tako se je zavezal plačati preživnino za A.A. v znesku 470,00 EUR mesečno, vse od 1. 5. 2018 dalje.

10. Izpodbijana odločba izhaja iz izhodišča, da je z razvezo zakonske zveze razpadla ekonomska skupnost in se tožnikova nekdanja zakonska partnerka A.A. in pastorka ne štejeta za njegova družinska člana. Tožnikova družina šteje dva družinska člana in znaša povprečni dohodek na družinskega člana 911,04 EUR. Iz izpodbijane odločbe sledi ugotovitev, da prosilec ne izpolnjuje finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj trenutni minimalni dohodek znaša 785,50 EUR.

11. Sodišče ugotavlja, da je izhodišče v izpodbijani odločbi napačno, saj iz sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IV P 131/2017 izhaja, da je mladoletna hči dodeljena v oskrbo materi A.A. Tožnikova pastorka C.C. je po podatkih tožnika polnoletna, študentka in do nje tožnik nima preživninskih obveznosti, kar tudi ne zatrjuje.

12. V skladu z 11. člen ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju. Tožnik je v smislu določbe enajstega odstavka 10. člena ZUPJS samska oseba, saj se pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja po ZUPJS ne upoštevajo druge osebe.

13. Prvi odstavek 20. člena ZSVarPre, ki se uporablja v skladu s 14. členom ZBPP določa, da se kot lastni dohodki samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Določba drugega odstavka 20. člena ZSVarPre pa določa, da se kot lastni dohodek družine upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

14. Od lastnega dohodka se odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora (14. člen ZSVarPre).

15. Glede na dejstvo, da mesečni dohodek tožnika znaša 1.822,09 EUR in se zmanjša za 150,00 EUR in 470,00 EUR mesečno, kolikor je tožnik dolžan plačevati preživnine za mladoletno hči in svoj bivšo zakonsko partnerico, sodišče ugotavlja, da lasten dohodek tožnika presega trenutni minimalni dohodek 785,50 EUR.

16. Tako tudi po presoji sodišča tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči oziroma presega cenzus, ki je predpisan glede finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 13. člena ZBPP.

17. Ker je izpodbijani upravni akt zakonit, iz razlogov kot izhajajo iz obrazložitve te sodbe, se tožba kot neutemeljena zavrne v skladu s prvim odstavkom in tretjo alinejo drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1).

18. Sodišče pripominja, da je na podlagi identičnega dejanskega stanja enako odločilo tudi v zadevi tožeče stranke opr. št. II U 337/2018. 19. Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.