Jedro

Predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj iz njega ne izhaja, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanj, ki so v njem navedena. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 6. 2021 in za njeno razveljavitev, posledično pa tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbe.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije zastavlja sledeča pravna vprašanja: ‒ ali lahko sodba o (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi temelji na izpovedbi zaslišane priče, ki sama navede, da ni v nobeni povezavi s pravdnima strankama in tudi ni na noben način sodelovala pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku; ‒ ali obstaja poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi v primeru, ko je bil slab ekonomski položaj podjetja delodajalca umetno povzročen iz razloga, da bi se delodajalec lahko skliceval, da je zaradi ekonomskega položaja podjetja nujno potrebna reorganizacija poslovanja; ‒ ali obstajajo ekonomski razlogi za reorganizacijo poslovanja podjetja delodajalca v primeru, da do finančnega izčrpavanja podjetja pride izključno zaradi odločitve delodajalca, da preusmeri denarni tok od podjetja na drugo pravno osebo; ‒ ali obstaja poslovni razlog tudi v primeru, ko se dosedanje delo presežnega delavca prenese na drugo pravno osebo, ki to delo opravlja v imenu in za račun delodajalca.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367.b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj iz njega ne izhaja, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanj, ki so v njem navedena. Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP)

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.