U-I-350/98

6. 4. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Tomke Miklosa in Kepe Zolti, obeh iz Lendave, na seji dne 6. aprila 2000

s k l e n i l o:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij v delu, ki se nanaša na občini Dobrovnik in Hodoš (Uradni list RS, št. 56/98), se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij v delu, ki se nanaša na občini Dobrovnik in Hodoš (Uradni list RS, št. 75/98), se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnika izpodbijata Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (v nadaljevanju: ZUODNO-B) v delu, ki se nanaša na občini Dobrovnik in Hodoš, ker naj bi bil v nasprotju s tretjim odstavkom 64. člena Ustave, ki določa neposredno zastopanost madžarske narodne skupnosti v organih lokalne skupnosti. ZUODNO-B namreč ne določa neposrednega zastopstva madžarske skupnosti v občinskih svetih obeh občin. Predlagala sta, naj Ustavno sodišče njuno pobudo obravnava prednostno, še pred lokalnimi volitvami 1998.

2.Izpodbijane določbe ZUODNO-B1 so bile z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (v nadaljevanju: ZUODNO-C) spremenjene pred lokalnimi volitvami 1998. Točki 28 - Dobrovnik in 44 - Hodoš, 2. člena ZUODNO-C določata tudi sestavo prvega občinskega sveta obeh novoustanovljenih občin. Tako točka 28 določa, da šteje prvi občinski svet Občine Dobrovnik sedem članov; tri člane prvega občinskega sveta izvolijo državljani Republike Slovenije na podlagi posebne volilne pravice kot svoje predstavnike, od tega enega predstavnika izvolijo pripadniki madžarske skupnosti. Enako določa točka 44 za prvi občinski svet Občine Hodoš.

3.Ustava v tretjem odstavku 64. člena določa, da sta avtohtoni narodni skupnosti neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave. Neposredna zastopanost narodnih skupnosti je torej določena že z Ustavo. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93in nasl. - v nadaljevanju: ZLS) določa le, da imata narodni skupnosti na narodno mešanih območjih, določenih z zakonom, v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika. Določa torej minimalno zastopstvo. Statut občine lahko določi neposredno zastopanost narodnih skupnosti tudi v drugih organih občine (39. člen). Določba ZLS zavezuje predvsem občinski svet pri sprejemanju statuta občine in določanju števila članov sveta in posebej števila članov sveta kot predstavnikov narodne skupnosti.

4.Določbe ZUODNO-C o številu predstavnikov narodne skupnosti, konkretno madžarske, v prvem občinskem svetu novoustanovljene občine so skladne s tretjim odstavkom 64. člena Ustave. Sestava prvega občinskega sveta se določi, skladno s 116. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št.72/93 in nasl. - v nadaljevanju ZLV), z zakonom, s katerim se ustanovi občina. Zakon ne določa neposredne zastopanosti, saj je to ustavna pravica narodne skupnosti. Določa le sestavo prvega občinskega sveta in pri tem v celoti upošteva tretji odstavek 64. člena Ustave.

5.Pobudnika sta na poziv Ustavnega sodišča v vlogi z dne 29. 3. 2000 izjavila, da vztrajata pri pobudi in jo razširjata tudi na ZUODNO-C, ker po njunem mnenju navedeni zakon še vedno ne določa neposredne zastopanosti narodne skupnosti.

6.Vsakdo lahko da pisno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, če izkaže svoj pravni interes, ki je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (24. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

7.Ustavna pravica iz tretjega odstavka 64. člena Ustave je kolektivna pravica narodne skupnosti. Pobudnika sta pripadnika madžarske narodne skupnosti. Izpodbijane določbe Zakona kršijo kolektivno ustavno pravico in zato ima vsak pripadnik te skupnosti pravni interes, da se takšna kršitev odpravi. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. S sprejemom ZUODNO-C je pravni interes pobudnikov za izpodbijanje ZUODNO prenehal. Ker je bil ZUODNO-C sprejet pred lokalnimi volitvami 1998, tudi niso nastale negativne posledice za narodno manjšino, ki bi bile v tem, da ne bi imele neposrednega zastopstva v občinskem svetu. Zato tudi ne pride v poštev uporaba 47. člena ZUstS. Ker pobudnika nimata pravnega interesa za oceno izpodbijanega predpisa, je Ustavno sodišče njuno pobudo v delu, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe, zavrglo.

8.Pobuda za presojo ZUODNO-C je očitno neutemeljena, saj izpodbijane določbe zakona izrecno določajo sestavo prvega občinskega sveta tako, da je določeno neposredno zastopstvo madžarske narodne skupnosti v občinskem svetu. Zato je Ustavno sodišče pobudo v delu, kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe, zavrnilo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

Franc Testen

1Točka 28. 2. člena je glasila: "Občinski svet šteje sedem članov. Tri člane prvega občinskega sveta izvolijo državljani Republike Slovenije na podlagi posebne volilne pravice kot svoje predstavnike." Povsem enako se je glasila 44. točka.