Jedro

Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da glasi: ″Sklep o izvršbi VL 116210/2019 z dne 9. 12. 2019 se razveljavi. O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.″

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika. Ugotovilo je, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval dejstva, s katerimi je oporekal uveljavljeni terjatvi, vendar ni ponudil dokazov. Zato ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 30. 12. 2019 razložil, zakaj ugovarja sklepu: račune št. 1926073, 1926086 in 1926123 je uradno zavrnil, ker upnik ni dokončal svojih del, račune pa je predčasno izstavil, dela še dosedaj niso dokončana, prav tako ni bil opravljen tehnični prevzem. O reklamacijah v izvedbi se nikakor ne moreta dogovoriti. Zato smatra, da so bili računi izstavljeni neupravičeno in jih zavrača do odprave pomanjkljivosti in tehničnega prevzema. Prilaga dokazila.

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval dejstva, s katerimi je oporekal višini terjatve, vendar ni ponudil dokazov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Zato je pravilno zaključilo, da ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega in ga pravilno ter zakonito zavrnilo kot neutemeljenega na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Naloga sodišča prve stopnje je bila zgolj presoditi ali je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval dejstva, s katerimi je oporekal uveljavljeni terjatvi, vendar zanje ni ponudil dokazov. Ampak to ne drži. Dolžnik utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da je zavrnil račune št. 1926073, 1926086 in 1926123 (te je kot podlago navedel upnik v predlogu za izvršbo), ker podjetje ni dokončalo del, da ni bil opravljen tehnični prevzem, da se ne morejo dogovoriti o reklamacijah, da so bili računi izstavljeni neupravičeno in da jih zavrača do odprave pomanjkljivosti in tehničnega prevzema. V teh trditvah je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. To lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Dolžnik je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Upnik neutemeljeno navaja, da je dolžnik zgolj oporekal višini terjatve in da ni ponudil dokazov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008. 3 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14.