Jedro

Tožeča stranka je na podlagi pogodbe o odstopu terjatve singularni pravni naslednik A. Z., zato so nanjo prenesene vse pravice in pravni položaji, ki se nanašajo na preneseno terjatev. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine, zato je za odločitev v sporu glede na d) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 v povezavi z b) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 25. 3. 2009 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo za plačilo odškodnine v višini 79.566,50 EUR. Uveljavlja škodo, ki naj bi ji nastala, ker je tožena stranka onemogočila patentno zaščito, in ker izum, katerega soavtor je A. Z., uporablja v komercialne namene. A. Z. je namreč s pogodbo o prenosu pravic na izumu H. z dne 28. 5. 2007 na tožečo stranko, ki pri toženi ni v delovnem razmerju, prenesel vse svoje materialne pravice in terjatve, ki izhajajo iz H. nasproti toženi stranki.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. IV Pg 3616/2009 z dne 15. 2. 2010 odločilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Ocenilo je, da gre za spor iz h) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004), torej za spor, za katerega je pristojnost določena v drugem zakonu. Ta zakon je Zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZPILDR, Ur. l. RS št. 45/95), ki v 33. členu določa, da je za spore v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami, novimi oblikami teles ali risbami pristojno delovno sodišče. 3. Delovno in socialno sodišče je sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu navaja, da A. Z., ki je bil soavtor izuma in je pravice iz izuma prenesel na tožečo stranko, ni bil v delovnem razmerju pri toženi stranki niti ni imel z njo sklenjene pogodbe o delu. Zato spora ni mogoče šteti za spor med delavcem in delodajalcem.

4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

5. Pristojnost se po drugem odstavku 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Kompetenčno dejansko stanje, kot ga opisuje predlog za odločitev v sporu o pristojnosti, ni skladno s tožbenimi navedbami in podatki v spisu. Tožeča stranka v tožbi ni navedla, v kakšnem odnosu je bil A. Z. do tožene stranke (ali je bil njen delavec?), saj omenja le mag. A. K., ki naj bi bil skupaj z A. Z. soavtor izuma. Tudi tožena stranka njegovega statusa v odgovoru na tožbo ni izrecno opredelila, pač pa o A. K. in A. Z. govori kot o „delavcih“ in v dokaznem predlogu tudi predlaga, naj se ju na zaslišanje vabi na naslov tožene stranke. Iz sklepa Okrožnega sodišča IV Pg 3616/2009 izhaja, da se v tem sporu uveljavljajo pravice, ki jih ima A. Z. zoper delodajalca. Iz navedenega in doslej znanega torej več dejstev kaže na to, da je bil (oziroma je še) A. Z., ki je svojo terjatev prenesel na tožečo stranko, v delovnem razmerju pri toženi stranki, nobeno dejstvo pa na to, da ni bil delavec tožene stranke. Zato je Vrhovno sodišče o pristojnosti odločilo glede na sedanje kompetenčno stanje.

6. Spor izvira iz uporabe službenega izuma, ki naj bi ga ustvarila A. K. in A. Z. in ki ga tožena stranka ni prevzela. Kljub temu ga po navedbah v tožbi uporablja v komercialne namene, kršila pa naj bi tudi prepoved varovanja tajnosti iz 7. člena ZPILDR, zaradi česar naj bi bila avtorjema onemogočena patentna prijava.

7. Pristojnost delovnega sodišča za spore (med delavcem in delodajalcem) v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami, novimi oblikami teles ali risbami je določena v 33. členu ZPILDR in d) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Tožeča stranka je na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 27. 5. 2007 singularni pravni naslednik A. Z., zato so nanj prenesene vse pravice in pravni položaji, ki se nanašajo na preneseno terjatev. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine, zato je za odločitev v sporu glede na d) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 v povezavi z b) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.