Jedro

Predlagatelju je bilo že s predhodnim sklepom naloženo, da v 8 dneh plača 607,94 EUR iz naslova skupnih stroškov izvedenca. To, da predlagatelj svoje obveznosti ni poravnal, ni razlog za izdajo novega sklepa o isti obveznosti, torej o zadevi, o kateri je bilo že odločeno z učinkom pravnomočnosti. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (II. točka izreka) razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: I. da bo 607,94 EUR stroškov izvedenca psihološke stroke, ki so bili odmerjeni s sklepoma N 45/2018-152 in N 45/2018-177, začasno izplačalo iz proračuna ter II. predlagatelju naložilo, da v 15 dneh plača 607,94 EUR.

2. Zoper odločitev iz II. točke izreka se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki predlaga spremembo sklepa tako, da se plačilo 607,94 EUR naloži v plačilo nasprotni udeleženki. Ker je višje sodišče pritožbi ugodilo iz po uradni dolžnosti upoštevnega razloga, pritožbenih navedb ne povzema.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Višje sodišče je pritožbi ugodilo po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sâmo pojasnjuje, da je bilo predlagatelju že s sklepom N 45/2018-177 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1399/2019 naloženo, da v 8 dneh plača 607,94 EUR iz naslova skupnih stroškov izvedenca. Temu pritrjujejo podatki v spisu (sklepa na red. št. 217 in 292). To, da predlagatelj svoje obveznosti ni poravnal (kar sodišče ugotavlja v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), ni razlog za izdajo novega sklepa1 o isti obveznosti, torej o zadevi, o kateri je bilo že odločeno z učinkom pravnomočnosti.

6. Višje sodišče je zato v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 12. točko 2. odstavka 339. člena ZPP, 2. odstavkom 350. člena ZPP, 3. odstavkom 354. člena ZPP in 366. členom ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. Podlage za pritožbeno odločitev, kakršno predlaga pritožnik (torej naložitev stroškov nasprotni udeleženki), glede na to, da je o stroških že pravnomočno odločeno, ni. Pritožnik sam krije priglašene pritožbene stroške (ki jih tudi ni izkazal in v večini ne predstavljajo stroškov, do povrnitve katerih bi bil upravičen), izpodbijani sklep namreč ne predstavlja več odločanja o stroških med udeležencema postopka, ampak gre za obveznost pritožnika do države.

1 Kako sodišče ravna v primeru neplačila dolgovanega, je pravilno pojasnilo v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in tudi že v 9. točki sklepa N 45/2018-177.