Jedro

Sodišče prve stopnje je nepravilno glede stroškov postopka z ugovorom uporabilo določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ namesto splošnega določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje odločanje po merilu uspeha. Dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v celoti odločilo o dolžnikovem ugovoru, kar je bila bistvena vsebina izpodbijanega sklepa. Stranska odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj, ki je posledica, da je bilo ugodeno ugovoru, se je v obravnavani zadevi lahko nanašala le na izbris hipoteke, ne pa tudi na opravljeno poplačilo terjatve. Potem, ko je terjatev v izvršilnem postopku poplačana, lahko dolžnik zahteva le še nasprotno izvršbo. Le v tem posebnem postopku se upniku, če gre za izvršilni postopek po uradni dolžnosti pa v breme proračuna, naloži povrnitev v izvršbi neutemeljeno opravljenega poplačila.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi: "I. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa se v delu, ki se nanaša na razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj, zavrne.

II. Dolžnikovi stroški ugovora po izteku roka v višini 55,00 EUR in pritožbeni stroški v višini 125,00 EUR se povrnejo dolžniku iz proračuna.

III. Dolžnik krije sam svoje stroške rednega ugovora."

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik sam krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo dolžnikovemu predlogu za dopolnitev sklepa z dne 6. 9. 2016 tako, da je odločilo še o pritožbenih stroških, v ostalem (glede prenakazila denarnih sredstev in ugovornih stroškov) pa predlog zavrnilo.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi obširno pojasnjuje potek postopka in navaja, da bi moralo sodišče hkrati z odločitvijo o ugovoru tudi odločiti o razveljavitvi vseh opravljenih izvršilnih dejanj in ne le glede izbrisa hipoteke. Ker je bil realiziran sklep o izvršbi še pred pravnomočnostjo tako, da so se tudi prenesla njegova denarna sredstva na računu pri banki, bi moralo sodišče prve stopnje tudi naložiti povrnitev prenesenih denarnih sredstev nazaj upniku. Graja odločitev o stroških postopka, saj meni, da je upravičen do povrnitve vseh stroškov glede na njegov uspeh v postopku. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odredi prenos denarnih sredstev v korist dolžnika iz proračuna in se mu tudi povrnejo vsi stroški postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba dolžnika je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je nepravilno glede stroškov postopka z ugovorom uporabilo določilo šestega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) namesto splošnega določila prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje odločanje po merilu uspeha. Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.1 Krivdno merilo ne ustreza postopku s pravnim sredstvom, kjer je bistven uspeh strank. Ker je dolžnik v celoti uspel z ugovorom po izteku roka in s tem tudi v celoti s pritožbo po izdaji razveljavitvenega sklepa, je tudi upravičen do povrnitve priglašenega stroška sodne takse v višini 55,00 EUR za ugovor po izteku roka in 125,00 EUR za pritožbo glede na dolžnikov končni uspeh, ki je pomenil razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj v postopku. Dolžniku se navedena stroška vrneta iz proračuna, saj teče obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti (enostranski postopek brez upnika).

5. V ostalem dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v celoti odločilo o dolžnikovem ugovoru, kar je bila bistvena vsebina izpodbijanega sklepa. Stranska odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj, ki je posledica, da je bilo ugodeno ugovoru, se je v obravnavani zadevi lahko nanašala le na izbris hipoteke, ne pa tudi na opravljeno poplačilo terjatve. Potem, ko je terjatev v izvršilnem postopku poplačana, lahko dolžnik zahteva le še nasprotno izvršbo (prvi odstavek 67. člena ZIZ), kasneje pa sproži pravdo (a contrario četrti odstavek 67. člena ZIZ).2 Le v tem posebnem postopku se upniku, če gre za izvršilni postopek po uradni dolžnosti pa v breme proračuna, naloži povrnitev v izvršbi neutemeljeno opravljenega poplačila.

6. Po pojasnjenem dolžnikova vloga z dne 13. 9. 2016 ni le predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, ampak jo je po vsebini mogoče pravno kvalificirati tudi kot predlog za nasprotno izvršbo, saj se v njem zahteva vrnitev v izvršbi plačanega zneska. Sodišče prve stopnje jo bo moralo kot takšno obravnavati, zahtevati morebitno dopolnitev ali popravek, in nato o njej odločiti.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi dolžnika delno ugodilo in spremenilo sklep kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnikov uspeh s pritožbo, ki se nanaša le na del stranske terjatve stroškov, je zanemarljiv, zato krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej sklep II Ips 454/2007. 2 Ko je izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je bil izvršilni naslov spremenjen, kot v obravnavani zadevi, ko je bila spremenjena zapadlost terjatve, s čimer je odpadla izvršljivost.