Jedro

Kljub temu, da so se poštne pošiljke v postopku pred sodiščem prve stopnje vročale naslovljene na mladoletno toženko, ni bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pošiljke so bile namreč vročene enemu od zakonitih zastopnikov, toženka pa se je postopka po zakonitih zastopnikih tudi udeleževala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 95988/2011 z dne 5.7.2011 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku za znesek glavnice 163,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.7.2011 dalje do plačila ter glede izvršilnih stroškov v višini 107,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 53,85 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka po zakonitem zastopniku. Zakoniti zastopnik navaja, da je A. mladoletna, stara 6 let, zato ne more in ne zna pisati; ni mogla priti na zagovor na sodišče, niti se udeležiti mediacije. Opozarja, da je bilo tožeči stranki znano, da je toženka mladoletna, pa s tem sodišča ni seznanila. Navaja, da je toženka brez dohodkov. Zatrjuje težko gmotno stanje in osebni stečaj zakonitega zastopnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tudi mladoletna oseba lahko nastopa v obligacijskih razmerjih in se udeležuje pravdnega postopka, seveda zastopana po zakonitem zastopniku (prvi odstavek 107. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in 78. čl. ter 79. čl. Zakona o pravdnem postopku). Z dejstvom, da je toženka mladoletna oseba, sodišče prve stopnje ni bilo seznanjeno. Ker to dejstvo niti izvršilnemu niti pravdnemu sodišču ni bilo znano, se je pošta vročala na toženkin naslov, naslovljena na toženko. Sodišče, ki po uradni dolžnosti pazi, da mladoletno osebo zastopa zakoniti zastopnik (80. čl. Zakona o pravdnem postopku), je poštne pošiljke na zakonitega zastopnika začelo naslavljati šele, ko se je s pritožbo zoper sodbo seznanilo s toženkino mladoletnostjo (list. št. 51-53). Sklep o izvršbi je prevzel toženkin oče (zakoniti zastopnik), kar je razvidno iz povratnice o vročitvi sklepa o izvršbi. Na povratnicah poštnih pošiljk, s katerimi so bili toženi stranki vročeni sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi (list. št. 20, 21), vloga tožeče stranke, vabilo na narok in sodba, sicer pripisa, da je bila pošiljka vročena zakonitemu zastopniku, ni. Je pa očitno takó bilo, saj je vse poštne pošiljke prevzela odrasla oseba. Na podpisanih povratnicah drugačne ugotovitve ni. Ne glede na neustrezen način vročanja so bile poštne pošiljke vročene zakonitima zastopnikoma, saj so bile vse na toženkinem naslovu prevzete.

5. Toženka je pravočasno ugovarjala v izvršilnem postopku. Vložila je ugovor zoper sklep o izvršbi; pritožbo zoper sodbo in predlog za oprostitev taks v pravdnem postopku je pravočasno vložila po zakonitem zastopniku – očetu. Zakonita zastopnika bi se lahko udeležila naroka.

6. Iz navedenih dejstev je razvidno, da je tožena stranka v postopku prejemala pošto in se v postopku udejstvovala po zakonitih zastopnikih. Niti v izvršilnem postopku niti v pravdnem postopku tožena stranka ni opozorila, da svojih pravic zaradi mladoletnosti ne more uveljavljati. Neustreznega zastopanja v postopku pred sodišči prve stopnje tudi v pritožbenem postopku ne zatrjuje. Ne zatrjuje, da bi ji bile kratene procesne pravice. Pritožbeno sodišče, ki tudi po uradni dolžnosti pazi na obstoj absolutne bistvene kršitve iz 11. točke drugega odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, pa ugotavlja, da ta kršitev ni bila storjena, saj se je toženka postopka po zakonitih zastopnikih dejansko udeleževala.

7. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Dejstvo, da tožena stranka ne zna in ne more pisati, ni pravno pomembno, kajti takó kot je pravno poslovno voljo očitno izjavila preko zakonitih zastopnikov (neveljavnosti posla, iz katerega izvira terjatev, tožena stranka ni ugovarjala), tudi v postopku sodeluje preko zakonitih zastopnikov. V njenem imenu vložen ugovor je podpisan. Pod pritožbo zoper sodbo je podpisan njen oče. Dejstvo, da je tožena stranka brez dohodkov, za odločitev ni pravno pomembno, saj se z ugovorom slabega gmotnega stanja obveznostim iz obligacijskega razmerja ne more upreti. Ko je toženka po zakonitem zastopniku prevzemala obveznosti, je morala računati, da bo prevzete obveznosti morala tudi poravnati. V nasprotnem primeru je nastopala v nasprotju z načeloma vestnosti in poštenja ter skrbnosti (5. in 6. čl. obligacijskega zakonika), ki sta temeljni načeli obligacijskega prava.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. Zakona o pravdnem postopku.