Jedro

Ko pride med dediči do spora o obsegu zapuščinskega premoženja, zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo ne samo takrat, ko so med njimi sporna dejstva, ampak tudi v primeru, če gre za sporno pravno vprašanje. Veljavnost darilne pogodbe, od česar je odvisno, ali bo premoženje, ki je bilo predmet te pogodbe, spadalo v zapuščino ali ne, predstavlja takšno sporno pravno vprašanje, zato je stališče, da bi sodišče prve stopnje lahko že v okviru zapuščinskega postopka ugotovilo ničnost te darilne pogodbe, zmotno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1.) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in zakoniti dedinji L. B. in D. L. napotilo na pravdo, da zoper preostale zakonite dediče vložita tožbo na ugotovitev, da darilna pogodba, sklenjena med zapustnico in A. N. dne 5. 13. 1975 (pravilno 5. 3. 1975) glede nepremičnin parc. št. 215/5, 215/73, 619/22 in 620/121, vse vpisane v vl. št. 673, k.o. B., ni veljavna in da navedeno premoženje spada v zapuščino po pokojni.

(2.) Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila zakonita dedinja D. L. in uveljavlja pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve materialnega prava, natančneje 221. in 84. člena Zakona o dedovanju in 3. odstavka 80. člena ter 81. člena Zakona o denacionalizaciji. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, saj zapustnica v času sklepanja darilne pogodbe z navedenimi nepremičninami sploh ni razpolagala, saj so bile le-te v družbeni lastnini in v dejanski uporabi A. D. in O. L.- B., zato je darilna pogodba nična. Da darovalka v času zapisa darilne pogodbe ni pravno veljavno razpolagala s spornimi nepremičninam, je razvidno tudi iz obrazložitve sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št. V P 124/89. Sodišče prve stopnje bi tako lahko že v zapuščinskem postopku ugotovilo ničnost darilne pogodbe ter da navedeno premoženje spada v zapuščino po pokojni A. G.. Pritožnica pritožbenemu sodišče zato predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi tako, da se zapuščinski postopek nadaljuje pred pristojnim sodiščem in zaključi skladno z določili ZD in ZDen.

(3.) Pritožba ni utemeljena.

(4.) Pravno podlago za napotitev na pravdo v obravnavanem primeru predstavlja določba 212. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZD). Le-ta med drugim določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava glede vprašanja, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Veljavnost darilne pogodbe predstavlja takšno pravno vprašanje, zato je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje lahko že v okviru zapuščinskega postopka ugotovilo ničnost te darilne pogodbe, zmotno. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa in zapisnika z naroka (listovna številka 52 spisa), sta pooblaščenca pritožnic zatrjevala, da je zapustnica z darilno pogodbo razpolagala z nepremičninami, ki so ji bile odvzete na podlagi arondacijske odločbe z dne 24. 10. 1964, v zemljiški knjigi pa so sedaj že vpisane na A. N.. Gre torej za spor, ki ne izhaja iz dednopravnega razmerja, temveč iz premoženjskopravnega razmerja, ki je nastalo v času zapustnikovega življenja. (1) Sodišče prve stopnje je zato postopalo pravilno, ko je ravnalo v skladu z določbo 212. člena ZD, saj samo za odločanje o tovrstnih vprašanjih ni pristojno. Prav tako pa je pravilna odločitev, da je na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo skladno s 1. odstavkom 213. člena na pravdo napotilo pritožnici. Slednjima je z napotitvijo tako tudi dana možnost, da navedene trditve uveljavljata pred pristojnim pravdnim sodiščem in jih v dokaznem postopku podpreta z ustreznimi dokazi, sodišče prve stopnje pa bo nadaljevanje zapuščinskega postopka odložilo, dokler ne bo pravda pravnomočno končana (3. odst. 213. člena ZD).

(5.) Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni podan in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) Primerjaj, Zupančič, K. In Žnidaršič Skudic, V., Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana, 2009, str. 258, para. 497.