Jedro

Toženec je imel ves čas postopka pooblaščenca, ki je v postopku tudi sodeloval, tako da ni mogoče govoriti o tem, da tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v K. z dne 21.11.2001 v veljavi v točki 1 in 3 izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku osmih dni plačati tožeči stranki znesek 1.091.302,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od več posameznih zneskov, navedenih v izreku sodbe, in stroške izvršilnega postopka v znesku 1.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.11.2001 dalje. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 20.000,00 SIT v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu, iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odst. 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka že s tem, ker toženec v pravdi iz opravičenih razlogov ni mogel sodelovati. Na to je bilo sodišče tekom postopka opozorjeno, vendar pa niti v predmetni pravdi niti v pravdi, ki je tekla pod opr.št. Pg tega ni upoštevalo. Tožena stranka je predlagala tudi zaslišanje toženca, ki je v času, ko je tožeča stranka izstavila račune, imel razgovore in dogovore z določenimi osebami tožeče stranke in je predlagal njihovo zaslišanje, predvsem pa dokaz z vpogledom v izvirnike dokumentacije tožeče stranke zaradi ugotovitve, ali je tožencu res pošiljala številne pozive k ureditvi zadeve.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede vseh bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti drugih takih kršitev v postopku, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. V ravnanju sodišča prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče zaslediti zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, saj je imel toženec ves čas postopka pooblaščenca, ki je v postopku tudi sodeloval, tako da ni mogoče govoriti o tem, da tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku. Sodišče prve stopnje je svojo sodbo oprlo na ugotovitev, da je bila med pravdnima strankama sklenjena najemna pogodba z dne 14.07.1998 za poslovni prostor v P., ki ga je imel v najemu toženec in sicer za obdobje od vključno decembra 1999 do vključno junija 2000. Najemnina je bila zaračunana v skladu s pogodbo. Utemeljenost ostalih ugovorov, ki jih tožena stranka v pritožbi pavšalno ponavlja, bi morala dokazati tožena stranka sama. Glede teh ugovorov se je sodišče prve stopnje decidirano izreklo, tožena stranka pa v pritožbi le pavšalno zatrjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je izdana v napačnem postopku. Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo v celoti.