Jedro

Izjemo od obveznega kolektivnega uveljavljanje malih avtorskih pravic iz 4. odstavka 151. člena ZASP je mogoče uporabiti le, če je izvajalec hkrati imetnik avtorskih pravic vseh uporabljenih del.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 32536/2008 z dne 05.06.2008 tudi v 1. in 3. točki izreka.

Zoper sodbo se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po

338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Meni, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj bi moralo upoštevati navedbe, ki jih je podala na naroku dne 17.12.2009. Ker pa tega ni storilo, je kršilo načelo kontradiktornosti. Ob tem je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče P., ki bi izpovedala, ali se je izvajalec in avtor odločil za individualno uveljavljanje avtorskih pravic in se o tem dogovoril z organizatorjem prireditve, ali je izvajalec sam imetnik avtorskih pravic in ali je v njegovo plačilo vključen tudi avtorski honorar iz naslova malih avtorskih pravic. Če je posamezen avtor dosegel dogovor, da se mu plača vsaj njegove male avtorske pravice, potem krovno združenje ni upravičeno tega zneska še enkrat izterjati od organizatorja prireditve. Eventualno bi bilo upravičeno do provizije in zneska, ki pripada drugim avtorjem, sicer bi prišlo do dvakratnega plačila iste terjatve. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in priglaša stroške pritožbe.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tožene stranke predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Ne glede na to, ali je pooblaščenec tožeče stranke predložil originalno pooblastilo za zastopanje ali ne, za tožečo stranko v postopku niso nastopile nikakršne sankcije. Kljub stališču sodišča prve stopnje, da ugovorov, podanih na naroku dne 17.12.2009, ni potrebno upoštevati zaradi odsotnosti originalnega pooblastila, se je to v nadaljevanju sodbe do vseh zatrjevanih ugovorov tožene stranke opredelilo, zato tudi zaradi morebiti zmotnega stališča sodišča prve stopnje, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).

Pritrditi pa gre stališču, da so ugovori tožene stranke neutemeljeni, četudi to ni zaslišalo priče P., saj njeno zaslišanje ne bi moglo vplivati na utemeljenost tožbenega zahtevka.

4. odstavek 151. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) omogoča izjemo od obveznega kolektivnega uveljavljanja malih avtorskih pravic (1. točka 147. člena ZASP), kadar je na vseh delih, ki so bila izvajana na določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik teh avtorskih pravic.

Glede na očitno niti ne sporno ugotovitev, da izvajalec P. ni bil avtor vseh uporabljenih del (tožena stranka navedbam tožeče stranke, da je avtor glasbe za skladbo C. D. ni nasprotovala, izrecno pa je izjavila, da so zanjo nesporne vse listine v spisu), pa navedene izjeme ni mogoče uporabiti. Tožena stranka je zatrjevala, da je izvajalec P. hkrati avtor vseh skladb, na opozorilo tožeče stranke, da temu iz zgoraj navedenega razloga ni tako, pa ni več reagirala in nasprotnega ne trdi niti v pritožbi. V kolikor je bil izvajalec P. avtor le dela skladb (četudi pretežnega), pa izjema iz 4. odstavka 151. člena ZASP ni uporabljiva. Glede na to, da je tožena stranka priznala oz. vsaj ni zanikala, da izvajalec P. ni bil v celoti avtor del, tega sodišču ni bilo potrebno ugotavljati, saj ni bilo razlogov, ki bi kazali na to, da ima stranka namen razpolagati z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati (1. in 2. odstavek 214. člena ZPP), zato mu priče P., ki naj bi pojasnil, ali je imetnik materialnih pravic, tudi ni bilo potrebno zaslišati. Ker je v tem primeru mogoče le kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic, tudi morebitno plačilo teh neposredno avtorju, na odločitev o tožbenem zahtevku ne more imeti vpliva.

Glede na to, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi

ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, (1. odstavek 154. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Tožeči stranki pa so nastali stroški za odgovor na pritožbo, za katerega je pritožbeno sodišče ocenilo, da ni v ničemer prispeval k pritožbeni presoji in ti stroški niso bili potrebni, zato jih tožeča stranka krije sama (155. člen ZPP).