Jedro

Za presojo pravočasnosti novih trditev in dokaznih predlogov v ponovljenem sojenju se uporabljajo pravila iz 362. člena ZPP. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da te navedbe in predlagani dokazi, niso podaljšale oziroma zavlekle postopka. Okoliščina, ali bi njihovo upoštevanje oziroma izvedba dokazov zavlekla reševanje spora, ni pomembna, saj ne predstavlja izjeme od pravil prekluzije (tako kot to velja na podlagi 286. člena ZPP za prvotni postopek). Možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v ponovnem sojenju je po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP namreč pogojena le s tem, da stranka tega brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla storiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 9. 6. 2020, ki jo je tožena stranka podala tožniku, ter zahtevke, da delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak še traja, za reintegracijo, plačilo reparacije in prijavo v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ. Odločilo je, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo tožnik vlaga obsežno pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov in kršitve ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je pritožbeno sodišče naložilo, da je treba v zvezi z zaposlitvami delavk A. A., B. B., C. C. in D. D. dodatno preveriti dejansko stanje o določenih okoliščinah in opraviti dodatna zaslišanja prič in zakonitega zastopnika tožene stranke, zaradi česar je dopustilo nove vloge strank. Tožena stranka v prvem sojenju ni podala drugih pravočasnih navedb in dokazov o zaposlitvah navedenih delavk, zato tega ne more sanirati v ponovnem sojenju, sodišče prve stopnje pa ne bi smelo dopustiti širitve in spreminjanja trditvene podlage z 9. in 10. pripravljalno vlogo tožene stranke, temveč bi moralo odločati v okviru v prvem postopku podane trditvene podlage in dokaznih predlogov. Ni res, da je šlo zgolj za pojasnjevanje že zatrjevanih dejstev, saj so navedbe drugačne od navedb v prvem sojenju (v 6. pripravljalni vlogi tožene stranke). Poudarja, da tožena stranka v prvem sojenju ni podala navedb, da so bile te delavke večopravilne. Podana je relativna bistvena kršitev določb postopka, saj je sodišče prve stopnje v korist tožene stranke kršilo 286. in 362. člen ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Svojo odločitev glede zaposlitve navedenih delavk je namreč utemeljilo izključno na novih navedbah in novih dokazih (dodatno zaslišanje E. E., F. F. in G. G.). Sodišče prve stopnje je odločilo v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso (VIII Ips 100/2017, VIII Ips 347/2006, VIII Ips 99/2011, VIII Ips 194/2017), da delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen ali nedoločen čas, saj s takšnim ravnanjem delodajalec ne izkazuje potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih. Četudi bi bile te delavke bolj usposobljene kot tožnik, ga ne morejo nadomestiti tako, da se jih premesti iz njihovega delovnega mesta v režiji, ki je bilo očitno nepotrebno za določen čas, na njegovo delovno mesto. Če so torej delavke kot organizatorke dela lahko samostojno delale na stroju kot sestavljalke in občasno opravljale kakšno operacijo, kot izhaja iz izpovedi E. E., ni bilo potrebno sklepati novih pogodb o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu sestavljalec, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da sklenitev pogodb o zaposlitvi za delovno mesto sestavljalec z delavkami nima nobene zveze z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku. Že zaradi zaposlitev navedenih delavk na delovnem mestu tožnika bi moralo ugotoviti, da je izpodbijana odpoved nezakonita in da gre za zlorabo instituta odpovedi iz poslovnega razloga. Navaja še, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožnikovih navedb, da je v času odpovedi in odpovednega roka obstajala potreba po delu sestavljalcev v hčerinskem podjetju H., kamor bi morala tožena stranka razporediti tožnika, ne pa, da mu je podala odpoved, pri čemer sta priča G. G. in direktor tožene stranke izpovedala, da delavci prehajajo med podjetji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drug senat. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeno sodišče v zadevi odloča drugič. V prvem sojenju je prvostopenjsko zavrnilno sodbo (Pd 35/2020) s sklepom Pdp 92/2023 razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. To je tudi v ponovljenem sojenju tožbene zahtevke zavrnilo, ker je zaključilo, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi zakonito redno odpovedana iz poslovnega razloga (1. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). V skladu z napotili pritožbenega sodišča se je sicer opredelilo do dodatne zaposlitve delavk A. A., B. B., C. C. in D. D. za določen čas na delovnem mestu sestavljalec ter na ta način saniralo postopkovno kršitev (zaradi pomanjkljive obrazložitve odločilnega dejstva) iz prvega sojenja, vendar pa je z dopustitvijo oziroma upoštevanjem novo podanih trditev in dokaznih predlogov tožene stranke v ponovljenem sojenju znova storilo postopkovno kršitev, tokrat po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 362. členom ZPP.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v prvem sojenju glede zaposlitve delavk A. A., B. B., C. C. in D. D. ni trdila, da gre za večopravilne delavke, ki so usposobljene za opravljanje vseh delovnih operacij na avtomobilski proizvodni liniji ter tudi za uvajanje drugih delavcev in enostavnejše nastavitve strojev. Trditev, da je zaradi usposobljenosti in večopravilnosti ohranjala njihovo zaposlitev, ter predlog, da sodišče prve stopnje v potrditev navedenega dopolni izvedene dokaze in dodatno zasliši direktorja tožene stranke F. F. ter priči E. E. in G. G., je prvič podala šele v ponovljenem sojenju.1 Za presojo pravočasnosti teh trditev in dokaznih predlogov se uporabljajo pravila iz 362. člena ZPP.2 Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da te navedbe in predlagani dokazi, niso podaljšale oziroma zavlekle postopka. Okoliščina, ali bi njihovo upoštevanje oziroma izvedba dokazov zavlekla reševanje spora, ni pomembna, saj ne predstavlja izjeme od pravil prekluzije (tako kot to velja na podlagi 286. člena ZPP za prvotni postopek). Možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v ponovnem sojenju je po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP namreč pogojena le s tem, da stranka tega brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla storiti.

8. To, ali je resnično prenehala potreba po delu tožnika na delovnem mestu sestavljalec in s tem sama zakonitost podane odpovedi iz poslovnega razloga, je sporno že od začetka postopka in ključno za utemeljenost tožbenega zahtevka. Glede dodatne zaposlitve omenjenih delavk na delovnem mestu sestavljalec pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni odpiralo novih vidikov spora niti ni toženo stranko pozvalo k dodatnim pojasnilom podanih navedb in predložitvi dokazov, temveč je ugotovilo, da sodbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti, saj se do tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo. Tožena stranka bi zato morala že v prvotnem postopku ustrezno in konkretno zatrjevati dejstva v zvezi z zaposlitvijo teh delavk za določen čas na delovno mesto sestavljalec, saj je že takrat zanje vedela. Neutemeljene so njene navedbe v 10. pripravljalni vlogi z dne 9. 11. 2023, da tega brez svoje krivde ni storila, ker upravičeno ni mogla pričakovati, da bodo relevantne. Obstoja pogoja nekrivde tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča ni izkazala. Glede na obrazloženo sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti odločitve na nova, prepozno zatrjevana dejstva ter na dodatna zaslišanja prič E. E. in G. G. in zakonitega zastopnika tožene stranke, ki jih je (po nepotrebnem) izvedlo v ponovljenem sojenju. S tem je bistveno kršilo določbo drugega odstavka 362. člena ZPP, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).

9. Že iz tega razloga je treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ni moglo samo odpraviti ugotovljene kršitve postopka oziroma dopolnjevati postopka, saj namen instančnega odločanja ni prenos odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Poleg tega je treba v primeru, da bo v ponovnem sojenju odpoved ugotovljena za nezakonito, odločiti tudi o reintegraciji, reparacijskem zahtevku in v pobot uveljavljani terjatvi tožene stranke, kar še ni bilo predmet sodne presoje.

10. Pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenemu predlogu, da se zadeva odredi v sojenje drugemu senatu sodišča prve stopnje. Okoliščine dosedanjega postopka in razlogi, ki jih v pritožbi navaja tožnik, niso takšne narave, da bi vzbujali dvom o sodnikovi nepristranskosti. Prva sodba je bila razveljavljena zaradi izostalih razlogov o odločilnem dejstvu v zvezi z zaposlovanjem delavk za določen čas na tožnikovo delovno mesto sestavljalec. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju upoštevalo napotke pritožbenega sodišča, da naj se do tovrstnih tožnikovih navedb opredeli. Razlogi za tokratno razveljavitev so povezani z drugo bistveno kršitvijo določb postopka, to je z upoštevanjem prepoznih trditev tožene stranke in izvedbo prepozno predlaganih dokazov. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, da ponovno odloči sodišče prve stopnje v isti sestavi, in sicer v okviru trditvenega in dokaznega gradiva, ki sta ga stranki pravočasno podali v prvem sojenju, z upoštevanjem že podanih napotkov pritožbenega sodišča. 11. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo že iz pojasnjenih razlogov, ni presojalo preostalih pritožbenih navedb, saj za odločitev glede razveljavitve niso odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

1 V 9. pripravljalni vlogi z dne 1. 9. 2023. 2 Ta v drugem odstavku določa, da smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati tudi nova dejstva in predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.