Jedro

Če je izdaja začasne odredbe predlagana v pravdnem postopku, so stroški, ki nastanejo pravdnima strankama v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, del pravdnih stroškov.

Pri odločanju o stroških pravdnega postopka je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za t.i. separatne stroške).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana III. točka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „III. Izrek o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo se pridrži za končno odločbo.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 105,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka umaknila predlog za izdajo začasne odredbe in ustavilo postopek zavarovanja (točki I. in II. izreka sklepa) ter toženi stranki naložilo nerazdelno plačilo 57,00 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. sklepa).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper III. točko izreka prvostopenjskega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče v izpodbijanem delu sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne. Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, kot tudi ni bil utemeljen predlog za izdajo začasne odredbe, zato toženki tožeči stranki nista dolžni plačati stroškov postopka. Tožeča stranka je sama umaknila predlog za izdajo začasne odredbe, tako da sodišče v zvezi z njim ni odločalo. Tudi ni jasno, zakaj je tožeča stranka vložila tožbo zoper dve toženki. Sodišče ni upoštevalo navedb v odgovoru na tožbo in odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V pritožbi uveljavljani razlogi sicer niso utemeljeni. Tudi če stranka umakne tožbo oziroma predlog, o katerem mora odločiti pravdno sodišče, je upravičena do povrnitve stroškov, če je za to podlaga v 158. členu ZPP. Pri umiku tožbe ali predloga sodišče ne razsoja, zato ne izvaja dokazov in se ne opredeljuje do navedb strank, ki so se nanašale na umaknjeno tožbo oziroma predlog.

5. Pač pa je pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da je prvo sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Če je izdaja začasne odredbe predlagana v pravdnem postopku, so stroški, ki nastanejo pravdnima strankama v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, del pravdnih stroškov. Gre namreč za izdatke, ki pravdnima strankama nastanejo med postopkom (prvi odstavek 151. člena ZPP). Pri odločanju o stroških pravdnega postopka pa je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za t.i. separatne stroške). Temeljno pravilo je, da v končni posledici pravdni stroški bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotnega stranke pa jo je izgubil (gl. komentar Nine Betetto v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, izdala GV Založba leta 2006, komentar k 154. členu). Kdo bo nosil stroške tega pravdnega postopka, vključno s stroški, nastalimi v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, bo lahko sodišče odločilo šele, ko bo znan končni uspeh v postopku. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločitev o stroških postopka v zvezi s predlagano začasno odredbo pridržalo za končno odločbo. Pravna podlaga za odločitev pritožbenega sodišča je 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 5. točko 358. člena ZPP.

6. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora tožeča stranka povrniti toženi stranki, ki je s pritožbo uspela, njene potrebne (155. člen ZPP) pritožbene stroške. Ti znesejo skupaj 105,00 EUR, in sicer 50,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), 10,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 ZOdvT, 12,00 EUR DDV-ja (tar. št. 6007) in 33,00 EUR sodnih taks skladno z Zakonom o sodnih taksah. Zahtevka za povrnitev zamudnih obresti pritožba ne vsebuje, zato jih sodišče, ki lahko sodi le v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), ni dosodilo.