Jedro

Določbe 2. odstavka 432. člena ZKP ni mogoče razumeti tako, da se sme pripor v skrajšanem postopku pred vložitvijo obtožnega predloga odrediti le, če je potrebno opraviti preiskovalna dejanja. Državni tožilec ima po zaslišanju osumljenca možnost, da: 1. predlaga, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, 2. izjavi, da bo zoper osumljenca vložil obtožni predlog. Če državni tožilec izjavi, da bo vložil obtožni predlog, pa tega ne stori v 48 urah, se pripor odpravi.

Izrek

Zahteva zagovornika osumljenega Š.C. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom z dne 10.5.2007 odredil pripor iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper Š.C. v zvezi z utemeljenim sumom, da je storil kaznivo dejanje nasilništva po 1. in 2. odstavku 299. člena KZ. Senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je pritožbo zagovornika osumljenca zavrnil. 2. Zagovornik osumljenca je zoper pravnomočni sklep o priporu vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v kateri uveljavlja kršitev kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Vložnik poudarja, da gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča, ki se obravnava po skrajšanem postopku, v katerem pa se sme pripor le izjemoma odrediti. Meni, da ni dokazano, da bi poškodbe oškodovanki povzročil osumljenec in da ni ugotovljeno, da gre za poškodbe v skladu s kriteriji 133. člena KZ. Vložnik meni, da bi bilo potrebno zaslišati oškodovanko ter sina in hči osumljenca, saj zgolj izjava oškodovanke za odločitev o priporu oziroma sklep o obstoju utemeljenega suma ne zadostuje. Nadalje vložnik opozarja na dosedanje odnose v življenjski skupnosti osumljenca in oškodovanke ter oškodovankine premoženjske razmere in zatrjuje, da tudi te kažejo, da utemeljen sum ni podan. Vložnik še opozarja, da so v zadevi preiskovalna dejanja v celoti zaključena in da tudi zato ni podlage za odreditev pripora. Vložnik predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka N.F. je v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP navedla, da ni pravilno stališče vložnika, da ni mogoče odrediti pripora pred vložitvijo obtožnega predloga, če so posamezna preiskovalna dejanja že opravljena in nadalje ocenjuje, da sta podana tako utemeljen sum kot priporni razlog ponovitvene nevarnosti, podana pa je tudi sorazmernost zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

B.

4. Vložnik napačno razlaga določilo 2. odstavka 432. člena ZKP tako, da se sme pripor pred vložitvijo obtožnega predloga odrediti le, če je potrebno opraviti preiskovalna dejanja. Državni tožilec ima po zaslišanju k preiskovalnemu sodniku privedenega osumljenca zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje iz okrajne pristojnosti možnost, da: 1.) predlaga, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, 2.) da izjavi, da bo zoper osumljenca vložil obtožni predlog. Trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega predloga je omejeno na 15 dni, v tem času morajo biti opravljena morebitna preiskovalna dejanja in vložen obtožni predlog. Če državni tožilec izjavi, da bo vložil obtožni predlog, pa tega ne stori v 48 urah, se pripor odpravi (člen 204.a/4 v zvezi s členom 429 ZKP).

5. V obravnavani zadevi je okrožni državni tožilec po zaslišanju osumljenca dne 10.5.2007 izjavil, da bo zoper osumljenca zahteval uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja po 1. in 2. odstavku 299. člena KZ, zato so bili izpolnjeni pogoji za odločanje o priporu. V sklepu o odreditvi pripora je preiskovalni sodnik ugotovil in obrazložil utemeljenost suma, obstoj ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ter sorazmernost. Senat okrožnega sodišča je na pritožbo zagovornika osumljenca potrdil ugotovitve in presojo preiskovalnega sodnika in tudi ocenil, da milejši ukrep v tem primeru ne more zagotoviti varnosti ljudi.

6. Vložnik obstoj utemeljenega suma, da je C. storil kaznivo dejanje kot tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti izpodbija s trditvijo, da niso resnične navedbe oškodovanke. S tem izpodbija dokazno oceno sodišča in uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, z zatrjevanjem, da bi moralo sodišče zaslišati kot priče oškodovanko ter sina in hči osumljenca, pa uveljavlja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po izrecni določbi 2. odstavka 430. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti.

7. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da kršitve zakona, ki jih uveljavlja vložnik niso podane, zahteva pa je vložena tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je v skladu z določbo 425. člena ZKP zavrnilo.