Jedro

Sodišče prve stopnje je oporočiteljev namen razlagalo natančno tako, kot je določeno z ureditvijo Zakona o dedovanju. Ker gre za jasna oporočna določila, ni niti mogoče uporabiti kakšne druge metode razlage kot jezikovno, torej je treba zgolj slediti pomenu zapisanih besed.

V skladu z določbo 102. člena ZD ima vsako kasnejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, za posledico preklic naklonitve te stvari. Gre za domnevo preklica, ki ne pride v poštev le v primeru, če se dokaže, da je kljub razpolaganju oporočitelja s stvarjo ali pravico, ki je predmet oporoke, bila njegova volja drugačna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj spada v zapuščino, ugotovilo je tudi vrednost zapuščine, nadalje je ugotovilo vsebino oporok z dne 15. 02. 1999, z dne 28. 04. 2002 in tudi dodatek k oporoki z dne 28. 04. 2002. Nadalje je ugotovilo, da so zapustnikovi nečaki M.P., B.J. in M.D., ki bi v primeru zakonitega dedovanja dedovali vsak do 1/3 zapuščine, oporoko z dne 15. 12. 1999 in oporoko z dne 28. 04. 2002 z dodatkom priznali, oporočna dedinja V.J. pa oporoke z dne 15. 12. 1999 ni priznala, oporoko z dne 28. 04. 2002 z dodatkom pa je priznala. Za dedinjo na podlagi oporočnega dedovanja je sodišče proglasilo zapustničino znanko V.J., do premičnin v stanovanju ….., z ident. št. 6.E s pomožnim prostorom z ident. št. 6.E vpisanega v vl. št. 1519/4, k.o. ... in garaži z ident. št. 39.E vpisani v vl. št. 1519/13, k.o. .. do osebnega računa pri N Banki d.d. št. ..., zapustnikovega nečaka M.P., zapustnikovo nečakinjo B.J., zapustnikovo nečakinjo M.D, in sicer vsakega do 1/3 zneska 9.000,00 EUR, z bančnimi obrestmi za vezane vloge, kar pokojnici na podlagi danega posojila z dne 28. 03. 2010 z dospelostjo dne 31. 12. 2012 dolgujeta T.M. in I.M., vsakega do 1/3 zneska 2.500,00 EUR, kar pokojnici na podlagi danega posojila z dne 04. 11. 2009 z dospelostjo dne 04. 11. 2010 dolgujeta T.M. in I.M., vsakega do 1/3 zneska 30.000,00 EUR, kar pokojni na podlagi Prodajne pogodbe in pogodbe o služnosti stanovanja z dne 09. 09. 2008 z dospelostjo za znesek 15.000,00 EUR dne 18. 09. 2010 in za znesek 15.000,00 EUR z dospelostjo 18. 09. 2011 dolguje A.J, in vsakega do 1/3 pasive zapuščine – terjatve T d.o.o. za stroške stanovanja za mesec julij 2010, ki skupno znaša 185,41 EUR. N Banki d.d. pa naročilo, da po pravnomočnosti tega sklepa znesek na osebnem računu št. ... z obrestmi izplača V.J. 2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo oporočna dedinja. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da je iz oporoke pokojne S.P. z dne 28. 04. 2002 in dodatka k oporoki z dne 28. 04. 2002 razvidno, da je pokojna S.P. nepremičnino – stanovanje št. 3 in garažo in vse premično imetje zapustila v popolno last V.J. Nadalje je iz navedene oporoke razvidno, da je pokojna S.P. želela, da se njena oporoka upošteva in se pravno pravilno sprovede v korist navedene osebe. Nadalje iz dodatka k oporoki z dne 28. 04. 2002 izhaja, da je pokojna S.P. V.J. izročila tudi denarna sredstva in sicer denarna sredstva na TRR 023-1162/89 in vezana denarna sredstva oba pri N Banki d.d., sredstva lastninskega certifikata vloženega pri PID, vse v korist V.J. Sklicuje se na prvi odstavek 84. člena Zakona o dedovanju po katerem je določila oporoke treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odločilen, temveč ugotavlja sodišče vsebino zapustnikove volje še na druge načine (VSL sodba I Cp 56/1999). Oporoka je izraz svobode testiranja, izraz svobode oporočiteljeve volje, zato ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, ki pride v poštev šele, ko in če oporoke ni oziroma ta iz takšnega ali drugačnega razloga ni veljavna. V obravnavani zadevi je zapustnica napisala oporoko, ki ustreza lastnoročni oporoki iz 63. člena Zakona o dedovanju in v katere veljavnost nobeden od dedičev ni imel pomislekov. Pogoj določenosti ali vsaj določljivosti (ugotovljivosti) vsebine oporoke velja tudi glede predmetov dedovanja oziroma glede obsega zapuščine, vendar je vsebina oporoke nedoločljiva, če se je tudi s sredstvi razlagi ne da ugotoviti (VSL sklep I Cp 7083/2006). Vsebina oporoke mora biti določena. Razlago je treba orientirati na pravo oporočiteljevo voljo. Treba je ugotoviti, kaj je oporočitelj z nejasno formuliranim določilom oporoke hotel, najti je treba njegovo pravo voljo. Upoštevati je treba tudi oporočiteljev namen, ki v oporoki ni prišel do izraza, če je sicer jasno izkazan. Sodišče prve stopnje se je oprlo na drugi odstavek 84. člena ZD, ki določa, da če nastane dvom, se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča, ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Del tega pravila je sporen. S tem, da je zapustnik sploh testiral, je izrazil svojo voljo, naj ne nastopi zakonito dedovanje. Dejstvo je, da bi sodišče v kolikor pride do dvoma, moralo razlagati oporočno določilo tako, da bo po možnosti obveljalo in da naj se dobrohotno razlaga. Zapustnik je brez dvoma tudi hotel, naj bo učinkovito. Pravi namen pokojne je bil, da vse njeno nepremično in premično imetje deduje oporočna dedinja V.J. Med premično premoženje pa sodijo tudi denarna sredstva. V dodatku k oporoki je pokojna zgolj bolj natančno navedla, katera denarna sredstva še želi, da jih deduje V.J. To pa še ne pomeni, da ostalih denarnih sredstev ne deduje V.J. Iz oporoke je razvidno, da pokojna z oporoko podarja njej tudi nepremičnino (stanovanje in garaža na naslovu ...). Ker pa je pokojna navedeni nepremičnini prodala še za časa svojega življenja, je tako povsem jasno, da preostanek kupnine, ki pokojni SP še ni bil izplačan, po oporoki pripade V.J. Zato je sklep o dedovanju sodišča v tem delu nepravilen in nezakonit, ko je sodišče sklenilo, da znesek 30.000,00 EUR pripade zakonitim dedičem M.P., B.J. in M.D., vsakemu do 1/3. Prav tako je sodišče napačno proglasilo za oporočne dediče M.P., B.J. in M.D. Dejstvo je, da po oporoki in po dodatku k oporoki kot oporočna dedinja nastopa zgolj V.J. Zadnji trije so kvečjemu zakoniti dediči. Glede na vsebino oporoke je tako več kot očitno, da oporočni dedinji pripada tudi znesek 9.000,00 EUR z bančnimi obrestmi za vezane vloge, enako velja pa tudi za znesek 2.500,00 EUR. Oporočni dedinji pripada vsa aktivna zapuščine prav tako pa tudi njena pasiva. V zvezi z zneskom 30.000,00 EUR, kolikor A.J. še dolguje po Kupoprodajni pogodbi z dne 09. 09. 2008, pritožnica poudarja, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče pravdni postopek pod opr. št. I P 2245/2009, v katerem je S.P. kot tožeča stranka tožila A.J. kot toženo stranko zaradi izpodbijanja kupoprodajne pogodbe. Ta pravdni postopek še ni pravnomočno zaključen, saj bodo v pravdni postopek morali vstopiti dediči, pri čemer pa bi Okrajno sodišče v Litiji moralo s sklepom o dedovanju v delu, ki se nanaša na znesek 30.000,00 EUR oziroma stanovanje in garažo na naslovu …., zgolj ugotoviti kdo so dediči, saj bodo ti morali vstopiti v pravdni postopek. To pa pomeni, da je sklep o dedovanju v delu, ki se nanaša na 30.000,00 EUR, nepravilen in nezakonit, saj glede na to, da pravdni postopek še ni pravnomočno zaključen, zapuščinsko sodišče ne more v tem delu sprejeti sklepa o dedovanju, saj še ni povsem jasno, kaj je sploh predmet zapuščine, to je ali stanovanja in garaža na naslovu ... ali pa znesek 30.000,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je oporočiteljev namen razlagalo natančno tako, kot je določeno z ureditvijo Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Ker gre za jasna oporočna določila, ni niti mogoče uporabiti kakšne druge metode razlage kot jezikovno, torej je treba zgolj slediti pomenu zapisanih besed. Res v oporoki z dne 28. 04. 2002 in dodatku k oporoki z dne 28. 04. 2002 piše, da vse njeno nepremično in premično imetje deduje oporočna dedinja. Vendar pa pritožnica nima prav, ko meni, da premično premoženje predstavljajo tudi denarna sredstva. Premičnina je telesna stvar, objekt, ki ne ustreza pojmu nepremičnine (glej določbo 18. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (1). Oporočiteljica je v dodatku k oporoki z dne 28. 04. 2002 natančno in jasno navedla, katera denarna sredstva naj deduje V.J.. Ker je svojo oporočno razpolaganje omejila na točno določeni denarni znesek oziroma točno določena denarna sredstva, pritožnica nima prav, ko se zavzema, da je upravičena do dedovanju še tudi do ostalih denarnih sredstev. Pravilna je torej odločitev, da zneska 9.000,00 EUR in 2.500,00 EUR pripadata zakonitim dedičem in sicer vsakemu do 1/3. Kot zakonite dediče pa jih bremeni tudi pasiva zapuščine.

5. V skladu z določbo 102. člena ZD ima vsako kasnejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, za posledico preklic naklonitve te stvari. Zato ima sodišče prve stopnje materialnopravno prav, ko zaključuje, da je zapustnica s sklenitvijo prodajne pogodbe in pogodbe o služnosti stanovanja z dne 09. 09. 2008, s katero je oporočni dedinji namenjeno stanovanje in garažo, prodala kasneje kupcu A.J., s tem preklicala oporočno naklonilo stanovanja in garaže. Gre za domnevo preklica, ki ne pride v poštev le v primeru, če se dokaže, da je kljub razpolaganju oporočitelja s stvarjo ali pravico, ki je predmet oporoke, bila njegova volja drugačna. V konkretnem primeru pa podatki iz spisa kot tudi ne trditve pritožnice ne kažejo na takšne okoliščine (2). Zato tudi ni pomembno, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče pravdni postopek pod opr. št. I P 2245/2009, v katerem toži S.P. A.J. zaradi izpodbijanja kupoprodajne pogodbe. Bistveno je, da je oporočiteljica razpolagala po izdelavi oporoke z nepremičnino na podlagi pravnega posla. S tem je izrazila svojo voljo, da prekliče svoje prejšnje oporočno razpolaganje.

6. Res je v izreku izpodbijanega sklepa zapisano, da zapustničina nečak in nečakinji predstavljajo oporočne dediče, vendar gre tudi glede na razloge izpodbijanega sklepa za očitno pisno pomoto, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko odpravilo na podlagi popravnega sklepa.

7. Ob povedanem je moralo sodišče druge stopnje pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Glej tudi v: dr. M. Juhart: „Stvarnopravni zakonik s komentarjem“, GV Založba, Ljubljana 2004; stran 125; v tem delu avtor komentarja: dr. A. Berden.

(2) Glej dr. Milan Kreč in Djuro Pavič: Komentar zakona o nasljeđivanju (sa sudskom praksom), Narodne novine, Zagreb 1964, stran 325.