Jedro

Delitev gozdne parcele kot katastrske enote je prepovedana po 76. členu zakona o gozdovih (Ur.l. SRS 18/85-24/89). Med primere, ko fizična delitev solastne stvari ni mogoča, je treba šteti tudi primere, ko je fizična delitev stvari nemogoča zaradi pravnih razlogov. Neupoštevanje prepovedi delitve gozdne parcele pri fizični delitvi kmetije pomeni tudi zmotno uporabo določb 122. in 123. člena ZNP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom razdelilo predlagateljici in nasprotnemu udeležencu solastne nepremičnine, tako da je opravilo fizično razdelitev in vsakemu dodelilo v izključno last določene parcele, pri tem pa odločilo, da prejme nasprotni udeleženec v izključno last tudi severno polovico gozdne parcele št. 878, medtem ko predlagateljica prejme v izključno last tudi preostali del navedene parcele (vsakemu pripadli del te gozdne parcele pa meri 22.675 m2). Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičino pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje.

Zoper ta pravnomočni sklep je Javni tožilec R Slovenije vložil pravočasno zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero izpodbija sklepa obeh sodišč v celoti in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, podrejeno pa tudi bistveno kršitev določb postopka. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, ker sodišči nista upoštevali prepovedi delitve gozdne parcele kot katastrske enote, ki je uzakonjena v 76. členu Zakona o gozdovih ((Ur.l. SRS 18/85-24/89). Posledica tega je tudi zmotna uporaba določb členov 122 in 123 Zakona o nepravdnem postopku, ki ureja delitev solastnega premoženja. Bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke člena 354/2 ZPP je v tem, da izpodbijanih sklepov ni mogoče preizkusiti, ker izpodbijana odločitev v svoji nezakoniti vsebini ne zagotavlja realizacije razdelitve stvari z vknjižbo izključne lastninske pravice. Javni tožilec predlaga razveljavitev sklepov prve in druge stopnje in novo odločanje na prvi stopnji.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena udeležencema postopka. Nasprotni udeleženec se je o njej izjavil. Meni, da ni utemeljena. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Utemeljena je graja uporabe materialnega prava v izpodbijanem pravnomočnem sklepu. V postopku za delitev stvari si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična razdelitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (člen 122/1 ZNP - zakon o nepravdnem postopku, Ur.l. SRS 30/86). Pri tem pa ZNP računa z možnostjo, da fizične razdelitve ni mogoče opraviti, in za tak primer določa druge načine delitve (predvsem v 123. členu, delno pa se na take primere nanašajo tudi določbe 2. do 4. odstavka 122. člena). Pri tem pa je primere, ko fizična delitev stvari ni mogoča - bodisi sploh ne (člen 123/1 ZNP) ali pa ne popolnoma v skladu s solastninskimi deleži (člen 122/2 ZNP) - treba razumeti tako, da ne gre le za primere, ko je fizična delitev nemogoča zaradi naravnih razlogov, ampak gre tudi za primere, ko je fizična delitev nemogoča zaradi pravnih razlogov. V obravnavani zadevi je sodišče odločalo o razdelitvi solastne kmetije in odločilo, da se deli v naravi. Udeležencema postopka je v popolno realizacijo njunih solastnih deležev dodelilo določena zemljišča (člen 122/1 ZNP) brez delne denarne izravnave (kakršno predvideva člen 122/2 ZNP). Zato je pravilno stališče javnega tožilca, da je pravilna uporaba materialnega prava, kar zadeva odločitev o delitvi parc. št. 878 predpogoj za materialnopravno pravilnost izpodbijanega pravnomočnega sklepa v celoti. Z drugimi besedami, morebitna zmotna uporaba materialnega prava, kar zadeva odločitev o delitvi parc. št. 878 na dve polovici, pomeni materialnopravno zmotno odločitev o delitvi solastnega premoženja udeležencev na način iz izpodbijanega sklepa v celoti.

Graja uporabe materialnega prava, kar zadeva izpodbijano odločitev glede parc. št. 878, je utemeljena. Gre za gozdno parcelo. Po določbi 76. člena Zakona o gozdovih (Ur. l. SRS 18/85 - 24/89) je delitev gozdne parcele kot katastrske enote prepovedana. Izjemno je dovoljena samo v taksativno naštetih primerih: kadar gra za arondacijo, komasacijo, razlastitev ali prisilni prenos gozda; kadar gre za pogodbeni prevzem gozda v družbeno lastnino; ali kadar gre za razdružitev gozdne parcele, katere del je družbena lastnina. Za nobenega izmed teh izjemnih primerov v obravnavani zadevi ne gre. Odločitev, da se fizična delitev solastne kmetije udeležencev tega postopka opravi tudi z razdelitvijo parc. št. 878, gozd, na dve polovici, je zato v nasprotju s citirano zakonsko prepovedjo delitve gozdnih parcel kot katastrskih enot. Po vsem doslej povedanem se je izkazalo, da je v celoti utemeljena graja uporabe materialnega prava v sklepih prve in druge stopnje, in to prav v vsebini iz zahteve za varstvo zakonitosti - ter da je zato tudi utemeljen predlog javnega tožilca za razveljavitev sklepov druge in prve stopnje v celoti ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ko je tako, ni potrebna presoja, ali je podana tudi uveljavljana bistvena kršitev določb postopka. Odločiti je bilo treba, kakor je razvidno iz izreka (člen 395/2 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP). O stroških izjave nasprotnega udeleženca ni bilo treba odločati, ker niso bili prijavljeni.