Jedro

Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz 3. odstavka 141. člena ZIZ je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, da bi se nanjo dalo poseči z izvršbo, pa tudi ne gre za nobenega izmed primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Nadaljnji izvršilni stroški upnika se odmerijo na 55,08 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na stalne denarne prejemke dolžnika.

Zoper sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik. Meni, da je napačno stališče sodišča, da izvršbe z rubežem stalnih prejemkov iz razloga, ker dolžnica prejema pokojnino, nižjo od zneska minimalne plače, ni mogoče opraviti, ker je z izvršbo na pokojnino mogoče seči le tako, da dolžniku ostane najmanj znesek minimalne plače. Pravi, da je lahko, da je trenutna situacija taka, da dolžnik prejema nižji znesek, ki ni sposoben za rubež, vendar pa je dejstvo, da dolžnik pri dolžnikovem dolžniku prejema prejemke in pričakovati je, da se bodo ti prejemki povečali in bo upnik dosegel izvršbo. V svojem predlogu je posebej zapisal, da predlaga rubež pokojnine in regresa, ki se lahko zarubi v celoti. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in izvršba na stalne prejemke dolžnika nadaljuje.

Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje izvršbo na stalne denarne prejemke dolžnice ustavilo, ker je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dolžnikov dolžnik) sodišču sporočil, da dolžnik prejema pokojninsko dajatev, ki pa je nižja od zneska minimalne plače. Sodišče prve stopnje je štelo, da izvršbe s tem izvršilnim sredstvom ni mogoče opraviti, ker dolžnica ne prejema pokojnine, na katero bi bilo dopustno poseči z izvršbo. Pri tem se je sklicevalo na določbi 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ in prvi odstavek 128. člena ZIZ, ki določata omejitve izvršbe na plačo oziroma pokojnino. Po presoji pritožbenega sodišča je takšna odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je izdana brez ustrezne pravne podlage.

V obravnavanem primeru je bila dovoljena izvršba na dolžnikovo denarno terjatev, in sicer pokojnino, ki je urejena v 9. poglavju ZIZ in sicer še posebej tudi v določilih, navedenih v 6. točki tega poglavja, ki v členu 128 napotuje na uporabo določb tega poglavja, če ni v drugih določbah zakona drugače določeno. ZIZ pa v posebnih določbah 6. točke 9. poglavja, ki ureja izvršbo na denarne prejemke dolžnika, med katere sodi tudi pokojnina (drugi odstavek 128. člena ZIZ), niti v splošnih določbah 9. poglavja nima določbe, ki bi določala ustavitev izvršbe v primeru, kot je konkretni, torej na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika o tem, da dolžnik prejema pokojnino, ki je nižja od neto minimalne plače. Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz tretjega odstavka 141. člena ZIZ pa je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (7. točka 9. poglavja ZIZ). V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, da bi se nanjo dalo poseči z izvršbo, pa tudi ne gre za nobenega izmed primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika o prenizki pokojnini dolžnice samo ustavi izvršbo na stalne denarne prejemke dolžnice.

Ob tem pa je potrebno še pritrditi pritožniku, da bo se prejemki dolžnice lahko povečajo. Dolžnica sicer regresa, ki je pravica iz delovnega razmerja, dolžnica pa ni v delovnem razmerju, ne bo prejela, bo pa prejela letni dodatek, ki pa ni izvzet iz izvršbe, saj kaj takšnega iz 101. člena ZIZ ne izhaja, prav tako pa ni določena v 102. členu ZIZ zanj omejitev. Gre pa za denarno terjatev dolžnika v smislu 128. člena ZIZ in ker ni niti izvzet iz izvršbe niti ni zakonodajalec za ta prejemek predpisal omejitve, bo nanj z izvršbo kljub prenizki pokojnini mogoče seči. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter petem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik mora povrniti upniku 55,08 EUR stroškov za pritožbo, kar predstavljajo naslednji potrebni stroški: sestava pritožbe v višini 100 točk (6. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife, Ur. l. RS, št. 67/2003, v nadaljevanju OT), kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v vrednosti 0,459 znaša 45,90 EUR ter 20 % DDV v višini 9,18 EUR.