Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da predstavlja premoženje stečajnega dolžnika terjatev, ki znaša kar 1,701.884.594,10 SIT. Kljub nedvomnemu obstoju tako enormne terjatve pa je stečajni senat sledil predlogu stečajnega upravitelja, da bi nadaljnje vnovčevanje premoženja povzročilo nesorazmerne stroške, ki bi nastajali z rednim izdelovanjem poročil, bilance in vodenjem drugih postopkov. Koliko približno bi znašali stroški v zvezi z izdelavo poročil in bilanc, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, prav tako pa tudi ni pojasnjeno, kakšne postopke ima prvostopno sodišče v mislih in zakaj meni, da bi se vodenje teh postopkov ne izplačalo.
Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je nadaljnje vnovčenje stečajne mase ustavilo (1. točka izreka), stečajni postopek nad stečajno maso S.I.d.d. zaključilo (2. točka izreka) in odločilo, da se terjatev stečajne mase do družbe R. d.o.o. v stečaju iz M. višini 1,701.884.994,10 SIT (po stanju na dan 23.11.2004) prenese na šest upnikov in sicer (1) N. d.d. v višini 7,60%, (2) T.R. s.p. v višini 2,26%, (3) G.L.d.o.o. v višini 4,50%, (4) Š.D. v višini 67,66%, (5) I. projektiva d.o.o. v višini 8,14% in (6) G. d.d. v višini 10,04% (3. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa odredi izbris dolžnika iz sodnega registra (4. točka izreka).
Pojasnilo je, da je stečajni upravitelj v zaključnem poročilu predlagal ustavitev nadaljnjega vnovčenja, ker bi to povzročilo nesorazmerne stroške, saj bi bili višji od prihodkov. Zato je odločitev iz 1. in 2. točke izreka oprlo na določilo 1. odst. 170. čl. ZPPSL, odločitev iz 3. točke izreka pa na 2. odst. istega člena, ker so največji upniki soglašali s predlaganim načinom poplačila.
Proti temu sklepu sta se pravočasno pritožila upnika GI.d.o.o. in Družbeni pravobranilec Republike Slovenije. Prvi upnik izpodbija prvostopni sklep v celoti, drugi pa le v 3. točki izreka. Prvi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, drugi pa "vse pritožbene razloge". Prvi prvenstveno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti, podrejeno pa spremembo v "tistem delu, ki se nanaša na prenos terjatev", drugi pa spremembo izpodbijane 3. točke izreka "tako, da se terjatev stečajnega dolžnika do družbe R.d.o.o. prenese v korist upnika GI.d.o.o.", podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane 3. točke izreka in v tem delu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožbi sta utemeljeni.
V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Izpodbijani sklep temelji na določilu 170. čl. ZPPSL. To določilo pa ureja situacijo, ko so koristi upnikov z nadaljnjim vnovčevanjem dolžnikovega premoženja manjše od stroškov nadaljnjega postopka. Iz
3. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da predstavlja premoženje stečajnega dolžnika terjatev do družbe R.d.o.o., ta terjatev pa po stanju na dan 23.12.2004, ko je bil nad to družbo začet stečajni postopek, znaša kar 1,701.884.594,10 SIT. Kljub nedvomnemu obstoju tako enormne terjatve pa je stečajni senat sledil predlogu stečajnega upravitelja, da bi nadaljnje vnovčevanja premoženja povzročilo nesorazmerne stroške, ki bi nastajali z rednim izdelovanjem poročil, bilance in vodenjem drugih postopkov. Koliko približno bi znašali stroški v zvezi z izdelavo poročil in bilanc, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, prav tako pa tudi ni pojasnjeno, kakšne postopke ima prvostopno sodišče v mislih in zakaj meni, da bi se vodenje teh postopkov ne izplačalo. Ker so ta vprašanja bistvenega pomena za odločitev o predlogu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zato je na podlagi določila 3. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
V nadaljnjem postopku bo treba pretehtati, ali obstoj v 3. točki izreka ugotovljene judikatne terjatve glede na svojo velikost sploh opravičuje uporabo 170. čl. ZPPSL. Če bo prvostopno sodišče prišlo do zaključka, da jo opravičuje, pa bo moralo tudi navesti razloge za tako presojo. V tem primeru bo treba preveriti, ali je bil pritožnik GI. d.o.o. sploh pozvan, naj poda izjavo v smislu 2. odst. 170. čl. ZPPSL, saj v pritožbi to zanika. Isto zanika tudi pritožnik DPRS. Ker pa je stečajni upravitelj po vloženi pritožbi v vlogi z dne 4.4.2005 (list. št. 360) sam navedel, da DPRS ni bil pozvan na izjavo o prenosu terjatev zato, ker je vsa svoja upravičenja prenesel na družbo GI. d.o.o., ostaja odprto vprašanje, zakaj mu je terjatev, razvidno pod zaporedno št. 69 seznama prijavljenih in prerekanih terjatev, sploh priznal.