Jedro

Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava namreč ne učinkuje. Obveznost pa je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri čemer je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali pa posameznik.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju presodilo, da mora toženka plačati tožeči stranki 8.959,27 EUR, ker toženkin mož ni plačal s pogodbo dogovorjene kupnine (obrokov kupnine). Ugotovilo je, da je tožeča stranka sklenila s toženkinim možem prodajno pogodbo za osebni avto, h kateri je toženka pristopila kot porok.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Jedro spora predstavlja razlaga pogodbene določbe pod tč. 4 (Cena in plačilni pogoji): Če kupec odpotuje v neznano, se ponesreči, ali se zgodi karkoli nepredvidenega, se vse, kar zajema ta pogodba, prenese na garanta oziroma osebo, ki bo v tistem času upravljala z vozilom. Sodišče druge stopnje je namreč v prvem sojenju odločitev glede toženke razveljavilo ravno zaradi razlage te določbe. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ugotovilo, da se je toženka na podlagi citirane določbe zavezala, da bo poravnala obveznost, če tega ne bo storil toženkin mož. V prodajni pogodbi je bila napisana kot porok, podpisala pa se je kot garant. To določbo sta sodišči razlagali dobesedno. Ugotovili sta, da se je izpolnil s pogodbo določen pogoj, in sicer da je glavni dolžnik šel neznano kam (tožnik ga je neuspešno iskal, tudi toženka ne ve, kje je) oziroma da že dejstvo, da glavni dolžnik ni izpolnil pogodbe, pomeni nekaj nepredvidenega.

7. Toženka v reviziji očita, da citirana določba ne izpolnjuje pogoja pisnosti, ki ga zakon (998. člen Zakona o obligacijskih razmerjih) določa za veljaven nastanek poroštva. Zakonska določba o pisnosti poroštvene izjave varuje poroka pred prenagljeno odločitvijo in tudi pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena.(1) Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava namreč ne učinkuje. Obveznost pa je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze,(2) pri čemer je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali pa posameznik. Po presoji revizijskega sodišča je obveznost v pogodbi opredeljena na način, ki je toženki omogočil presojo njenega položaja. Toženka je namreč lahko ugotovila tako višino poroštvene obveznosti kot tudi zapadlost. Pogodbene določbe sicer ni mogoče razumeti dobesedno, torej da je za zapadlost poroštvene obveznosti pomembno ne le dejstvo, da glavni dolžnik ni plačal obveznosti, ampak tudi vzrok tega neplačila. Ključno je le, ali je glavni dolžnik plačal obveznost, tako da je pravilna razlaga sodišč, da že dejstvo, da obveznost ni plačana, pomeni izpolnitev s pogodbo določenega pogoja nepredvidljivosti za zapadlost poroštvene obveznosti. Takšna razlaga te določbe je namreč skladna z ugotovitvijo, da se je toženka zavezala plačati obveznost, če je ne bo glavni dolžnik. Za odločitev prav tako ne more biti pomembno, da citirana določba določa, da se vsebina pogodbene obveznosti prenese na osebo, ki upravlja z vozilom. Toženka namreč trditev v tej smeri ni postavila.

8. Revizijsko sodišče se z očitkom protispisnosti (nasprotje med izpovedbami in listino) ni ukvarjalo, saj očitek ne zadosti standardu obrazloženosti kršitev določb pravdnega postopka. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

9. Ker uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločbo VS RS III Ips 138/98 z dne 30. 3. 2000. Op. št. (2): Prim. odločbi VS RS II Ips 232/2005 z dne 18. 1. 2007 in II Ips 135/2008 z dne 31. 3. 2011.