Jedro

Tožeča stranka v tožbi priznava, da je solastnica in izključna lastnica nepremičnega premoženja, navedenega v izpodbijani odločbi. Prav tako ne ugovarja ugotovljeni vrednosti tega premoženja. Zato je zaključek tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi delitve skupnega premoženja po prenehanju izvenzakonske skupnosti. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje na določbi 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in petim odstavkom 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), v skladu s katerimi se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega znesek 13.780,00 EUR. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožeča stranka do ½ lastnica stanovanja na naslovu … v katerem pa ne živi in za delitev katerega tudi potrebuje brezplačno pravno pomoč, prav tako je tudi lastnica frizerskega lokala (poslovnega prostora) na naslovu …, za katerega pa nima sklenjene najemne pogodbe in ga tudi ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Po podatkih Geodetske uprave RS (GURS) znaša vrednost poslovnega prostora 27.181,00 EUR in presega znesek 13.780,00 EUR, zato tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi priznava, da je lastnica frizerskega salona in da je tudi do ½ lastnica stanovanja na naslovu …, da pa v tem stanovanju živi njena bivša izvenzakonska partnerica. Nadalje navaja, da je brezposelna oseba in da aktivno išče zaposlitev, zaradi lastništva navedenih nepremičnin mu tudi ne pripada socialna pomoč. Salona ne more prodati zaradi vknjižene hipoteke. Brezplačno pravno pomoč potrebuje za ureditev lastništva stanovanja, v katerem pa ne živi, saj mu izvenzakonska partnerica onemogoča vstop vanj. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V skladu s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP so za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka relevantne določbe ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči. Skladno s 14. členom ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegove družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Po petem odstavku 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) do brezplačne pravne pomoči ni upravičena samska oseba ali družina, ki ima prihranke ali premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Tožeča stranka v tožbi priznava, da je solastnica in izključna lastnica nepremičnega premoženja navedenega v izpodbijani odločbi. Prav tako ne ugovarja ugotovljeni vrednosti poslovnega prostora. Glede na to, da podatek o posplošeni tržni vrednosti navedene nepremičnine izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc (drugi odstavek 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), navedeno po presoji sodišča pomeni, da je zaključek tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega 13.780,00 EUR, pravilen.

Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na težko finančno stanje tožeče stranke, kot posledice neurejenih premoženjskopravnih zahtevkov v zvezi z delitvijo skupnega premoženja po prenehanju izvenzakonske skupnosti.

Po povedanem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.