Jedro

Z očitkom v plačilnem nalogu, da kršitelj ni upošteval desnega pravila in je pri tem izsilil prednost voznici vozila Opel Astra, tako da je prišlo do trčenja vozil, je dovolj jasno konkretizirano, da je desno pravilo zavezovalo kršitelja in da prav slednji tega pravila ni spoštoval, saj je izsilil prednost soudeleženki prometne nesreče. V opisu prekrška je določno opredeljeno, kdaj in kje je prišlo do prometne nesreče, navedeno pa je tudi, v kateri smeri je vozil kršitelj. Takšen opis po presoji Vrhovnega sodišča časovno in prostorsko dovolj konkretizirano opredeljuje vse zakonske znake očitanega prekrška.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bil z izpodbijano sodbo prekršen prvi v zvezi s sedmim odstavkom 58. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Obrazložitev

A. 1. Pooblaščena oseba Policijske postaje Izola je kršitelju A. A. izdala plačilni nalog št. 116178000 z dne 13. 8. 2018 zaradi storitve prekrška po sedmem odstavku 58. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP) ter mu izrekla globo v znesku 250,00 EUR in tri kazenske točke. Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo ZSV 356/2018 z dne 11. 10. 2019 ob reševanju zahteve za sodno varstvo plačilni nalog po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) ustavilo, ker je presodilo, da v plačilnem nalogu opisano ravnanje ni prekršek.

2. Vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin je zoper sodbo okrajnega sodišča vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona, in sicer kršitve prvega v zvezi s sedmim odstavkom 58. člena ZPrCP ter 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 v zvezi s 1. točko 156. člena ZP-1. V obrazložitvi trdi, da so v kratkem opisu, kot je vsebovan v plačilnem nalogu (še zlasti pa v opisu dejanskega stanja, ki je bil skladno s petim odstavkom 57. člena ZP-1 posredovan sodišču) konkretizirani vsi zakonski znaki prekrška po prvem v zvezi s sedmim odstavkom 58. člena ZP-1. Po vložničinem mnenju je v plačilnem nalogu natančno opisano kdaj in kje je prišlo do trčenja vozil, skupaj z navedbo, da kršitelj ni upošteval desnega pravila in je pri tem B. B. izsilil prednost, medtem ko je vprašanje, ali je do trčenja dejansko prišlo na križišču dveh enakovrednih cest, stvar dokaznega postopka, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje izvesti po pravilih rednega sodnega postopka. Glede na to, da je zahteva vložena v kršiteljevo škodo, vložnica Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in ugotovi, da so bile z izpodbijano sodbo prekršene materialne določbe zakona.

3. Vrhovno sodišče je z zahtevo za varstvo zakonitosti seznanilo kršitelja in njegovega zagovornika, odvetnika Denisa Zobariča, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev. Opozoril je, da postopek o prekršku v konkretni zadevi zaradi absolutnega zastaranja ni več dopusten, medtem ko se vložničine navedbe po njegovi oceni nanašajo na dejansko stanje, ki ga v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoče izpodbijati. V odgovoru se osredotoča na pojasnjevanje, da je bilo v pravdnem postopku med kršiteljem in voznico B. B. ugotovljeno, da A. A. ni kršil določb ZPrCP, kar je po njegovi oceni relevantno tudi za odločitev o predmetni zahtevi za varstvo zakonitosti.

B-I.

4. Kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe, v kateri je povzet kratek opis prekrška iz plačilnega naloga, se je kršitelju A. A. v obravnavani zadevi v bistvenem očitalo, da dne 9. 8. 2018 ob 15.07 uri ni upošteval desnega pravila in je pri tem s svojim vozilom BMW 525 izsilil prednost voznici osebnega vozila Opel Astra B. B., pri čemer je prišlo do trčenja vozil na lokalni cesti Jagodje 18A na način, da je kršitelj s sprednjim delom svojega vozila trčil v levi bočni del vozila B. B. ter pri tem zapeljal na breg ob cesti in se prevrnil na streho. V opisu dejanja je navedeno, da je kršitelj vozil iz Dobrave za smer Belveder, nadalje pa je opisano še, da sta bili v prometni nesreči poškodovani obe vozili in da je lažje poškodbe utrpel tudi kršitelj.

5. Sodišče prve stopnje je postopek o prekršku zoper kršitelja po uradni dolžnosti ustavilo, ker je presodilo, da opisano dejanje ni prekršek (1. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1). Obrazložilo je, da v opisu dejanja manjkajo: (i) navedba, da je do prometne nesreče prišlo v križišču v smislu 30. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah, ki določa, kaj je križišče; (ii) nadalje navedba, da gre za križišče, v katerem velja desno pravilo; (iii) ter nazadnje še opis, iz katere smeri, upoštevaje kršiteljevo smer vožnje, se je pripeljala soudeleženka B. B. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na podlagi predloženega opisa dejanja ne more ocenjevati, koga je v dani prometni situaciji zavezovalo desno pravilo, zato opisano kršiteljevo ravnanje ne vsebuje vseh zakonskih znakov prekrška po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 58. člena ZPrCP.

6. Vrhovna državna tožilka zastopa stališče, da so v povzetem opisu dejanskega stanja konkretizirani vsi zakonski znaki prekrška po prvem v zvezi s sedmim odstavkom 58. člena ZPrCP, ki ga stori oseba, ki ravna v nasprotju s pravilom, da ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (t.i. desno pravilo), razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače. 7. Vrhovno sodišče je v dosedanji praksi že presodilo, da mora opis prekrška v plačilnem nalogu vsebovati vse zakonske znake očitanega prekrška,1 čemur je po presoji senata zadoščeno tudi v obravnavani zadevi. Vrhovna državna tožilka utemeljeno navaja, da je že z očitkom v plačilnem nalogu, da kršitelj ni upošteval desnega pravila in je pri tem izsilil prednost voznici vozila Opel Astra, tako da je prišlo do trčenja vozil, dovolj jasno konkretizirano, da je desno pravilo zavezovalo kršitelja in da prav slednji tega pravila ni spoštoval, saj je izsilil prednost soudeleženki prometne nesreče. V opisu prekrška je določno opredeljeno, kdaj in kje je prišlo do prometne nesreče, navedeno pa je tudi, v kateri smeri je vozil kršitelj. Takšen opis po presoji Vrhovnega sodišča časovno in prostorsko dovolj konkretizirano opredeljuje vse zakonske znake očitanega prekrška, zato je sodišče prve stopnje z nasprotno presojo v izpodbijani sodbi prekršilo prvi v zvezi s sedmim odstavkom 58. člena ZPrCP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1. 8. Zagovornik kršitelja v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti sicer navaja, da kršitelj ni odgovoren za očitan prekršek, vendar je to vsebinsko vprašanje, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje raziskati z izvajanjem dokazov v dokaznem postopku, ne pa vprašanje konkretizacije zakonskih znakov v opisu prekrška, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti problematizira vložnica.

C.

9. Ker je bila zahteva vložena v kršiteljevo škodo, je Vrhovno sodišče zgolj ugotovilo, da je bil z izpodbijano sodbo prekršen prvi v zvezi s sedmim odstavkom 58. člena ZPrCP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1), ne da bi pri tem posegalo v pravnomočno sodbo (drugi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

10. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 40/2016 z dne 22. 9. 2016.