Jedro

Kot določa 963. člen OZ je tožnica - zavarovalnica - z izplačilom zavarovalnine svojemu zavarovancu, vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tožencu, ki je odgovoren za škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu (točka I. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S citirano sodbo je sodišče razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati v 15. dneh tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) znesek 2.694,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.054,00 EUR od 1. 6. 2013 do plačila, od zneska 1.640,00 EUR od 28. 7. 2015 do plačila ter pravdne stroške v znesku 608,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I.) ter v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka). Nadalje je odločilo, da se začasnemu zastopniku toženca priznajo stroški zastopanja v višini 1.171,93 EUR (točka III. izreka), ter da je tožnica dolžna v 15 dneh plačati znesek 591,15 EUR na prehodni račun sodnih pologov pri Okrožnem sodišču v Mariboru (točka IV. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter izpodbija sodbo v točki I. izreka. Graja zavrnitev dokaznega predloga po vnovični dopolnitvi izvedenskega mnenja in po pritegnitvi novega izvedenca. Izvedenec je svoje mnenje izdelal brez da bi vpogledal v barvne fotografije. Je le špekulativno zaključil, da vpogled v barvne fotografije ne bi zmanjšal količine popravil, ki jo je ocenil na podlagi črno-belih fotografij. Dokler izvedenec ne vpogleda v barvne fotografije, ne more vedeti, kako bi to lahko vplivalo na njegovo mnenje. Ni res, da bi na barvnih fotografijah bila vidna zgolj še druga dela, kot meni izvedenec. Sodišče se nadalje pri obrazložitvi zavrnitve dokaznega predloga ni opredelilo do navedb toženca iz druge pripravljalne vloge, kar pomeni, da je sodba obremenjena tudi z absolutno bistveno kršitvijo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker nima razlogov o dejstvih, ki so za razsojo odločilna (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče ne pojasni zakaj izvedenčev vpogled v barvne fotografije za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni potreben.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica v obravnavanem postopku zahteva povrnitev zavarovalnine, ki jo je na podlagi sklenjenega premoženjskega zavarovanja, izplačala svojemu zavarovancu za škodo, ki mu je bila povzročena z vlomno tatvino, ki jo je storil toženec s kaznivim dejanjem, za katerega je bil pravnomočno obsojen1 in sicer znesek 5.050,00 EUR2. 5. Toženec s pritožbo izpodbija odločitev iz točke I. izreka sodbe v delu3, s katerim je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 66,00 EUR za oplesk stene, 30,00 EUR za čiščenje, 50,00 EUR za demit fasado in 258,00 EUR za oplesk fasade, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2013 dalje.

6. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I. izreka) preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP pazilo tudi na obstoj uradoma upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu ne ugotavlja procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in ki jih zatrjuje tudi pritožba. Absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali, če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna značilnost teh napak je, da sodbe objektivno ni mogoče preizkusiti. Pri tem preizkusu gre le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti sodbe. Sodba sodišča prve stopnje ima razumljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih tako, da jo je v celoti mogoče preizkusiti.

7. Pritožba z navedbo da "se prvostopno sodišče pri obrazložitvi zavrnitve dokaznega predloga toženca po pritegnitvi novega izvedenca ni opredelilo do njegovih navedb iz druge pripravljalne vloge z dne 9. 11. 2023," graja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Toženec je v tej vlogi ponovil navedbe, ki jih je podal že v prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 6. 2023 in sicer pripombe, ker je izvedenec mnenje izdelal na podlagi črno belih fotografij. Sodišče je nato pridobilo dopolnitev mnenja, v katerem je izvedenec odgovoril na očitke toženca. S tem je tožencu v celoti omogočilo, da se je izjavil o zaključkih izvedenskega mnenja, sodišče pa je v obrazložitvi na vse bistvene navedbe toženca odgovorilo.

8. Nadalje je sodišče prve stopnje v točkah 10 in 15 navedlo potrebne razloge za zavrnitev toženčevega dokaznega predloga po postavitvi novega izvedenca. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče izvedensko mnenje izvedenca za slikopleskarstvo ustrezno dokazno ocenilo ter zaključilo, da je izvid izvedenca jasen in popoln. V njem ni našlo nasprotij ali pomanjkljivosti niti utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja, zato utemeljeno ni sledilo toženčevemu predlogu po pritegnitvi novega izvedenca.

9. Sodišče je v točki 15 pojasnilo, da dejstvo, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje na podlagi črno-belih fotografij, v ničemer ni vplivalo na pravilnost in popolnost mnenja. Izvedenec je strokovno pojasnil, da so črno-bele fotografije predstavljale zadostno podlago za izdelavo izvedenskega mnenja in v dopolnitvi mnenja odgovoril na vse toženčeve pripombe.

10. Pritožbeni preizkus zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja lahko sodišče druge stopnje opravi le v okviru dovolj natančnih pritožbenih navedb, ki pa jih pritožba, ne podaja. Sodišče je sledilo metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP za dokazno vrednotenje vseh izvedenih dokazov in prepričljivo ugotovilo vsa dejstva, ključna za odločitev o višini spornega dela regresnega zahtevka iz postavk opleska notranjosti, čiščenja, popravila fasade in opleska fasade. Zneski 600,00 EUR za balkonska vrata, 50,00 EUR za menjavo balkonskih vrat in 1.640,00 EUR za odtujene dragocenosti, parfume in torbico, že pred sodiščem prve stopnje niso bili sporni. Zato skupni znesek, ki ga je dolžan toženec plačati tožnici znaša, 2.694,00 EUR. Kot določa 963. člen OZ je tožnica - zavarovalnica - z izplačilom zavarovalnine svojemu zavarovancu4, vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tožencu, ki je odgovoren za škodo.

11. Glede na obrazloženo je potrebno pritožbeno kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (določba 353. člena ZPP).

1 Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru I K 26508/2013 z dne 11. 3. 2016. 2 Priloga A9 - sporazum z dne 22.7.2015. 3 V pritožbenem postopku ni več sporen del regresnega zahtevka v znesku 1.640,00 EUR in sicer 1.000,00 EUR za odtujene dragocenosti, 240,00 EUR za odtujene parfume in 400,00 EUR za odtujeno torbico Guess. 4 Polica za sklenjeno premoženjsko zavarovanje Dom As - priloga A2 in Sporazum priloga A9.