Jedro

OT ne predvideva povišanja nagrade iz razloga zastopanja po primarnem in podrednem zahtevku. Določa nagrado za postopek oz. posamezno vlogo (tožbo, odgovor na tožbo, drugo vlogo), narok ali pravno sredstvo, nikjer pa ne govori o nagradi za zastopanje glede na število tožbenih zahtevkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožnicama, da v 15 dneh tožencem povrneta pravdne stroške v višini 2.754 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

2. V pravočasni pritožbi toženci uveljavljajo vse pritožbene razloge in predlagajo spremembo sklepa, tako da se v celoti ugodi zahtevku za povrnitev pravdnih stroškov, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglašajo pritožbene stroške. V pritožbi oporekajo odločitvi sodišča prve stopnje, ki jim ni priznalo 100 % povišanja stroškov zaradi zastopanja po primarnem in podrednem zahtevku, z dodatno obrazložitvijo, da je že bilo upoštevano 40 % povišanje zaradi zastopanja več strank. Opozarjajo, da je povečanje nagrade zaradi zastopanja več strank določeno v 7. členu Odvetniške tarife in je vezano na vsak postopek, ne glede na to, koliko tožbenih zahtevkov je postavljenih. V obravnavani zadevi je sodišče primarni zahtevek obravnavalo v okviru oporočne sposobnosti zapustnika, v podrednem zahtevku pa sta tožnici uveljavljali, da je zapustnik napravil oporoko pod vplivom tožencev, z zvijačo oz. drugo napako volje. Šlo je torej za dva različna tožbena zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih navedbah in pravnih podlagah. Tožnici bi lahko vložili tudi dve različni tožbi. Zato je treba ob smiselni uporabi 41. člena Zakona o pravnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) za vsak zahtevek stroške postopka obravnavati ločeno in priznane stroške povečati za 100 %. Pri tem se pritožba sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1567/2018. 3. Tožnici pritožbi nasprotujeta, predlagata potrditev sklepa in priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališče sodišča prve stopnje je pravilno, saj Odvetniška tarifa2 (v nadaljevanju: OT) ne predvideva povišanja nagrade iz razloga zastopanja po primarnem in podrednem zahtevku. Pritožba neutemeljeno vztraja pri nasprotnem. Seveda drži, da gre za dva različna tožbena zahtevka, ki bi ju, kot pravilno opozarja pritožba, lahko tožnici uveljavili v dveh različnih tožbah, a vendar nista vložili dveh tožb, ampak eno samo. Če bi vložili dve tožbi, bi bili toženci upravičeni do nagrade za zastopanje v vsaki posamezni zadevi oz. v vsakem posameznem postopku. OT namreč določa nagrado za postopek3 oz. posamezno vlogo (tožbo, odgovor na tožbo, drugo vlogo), narok ali pravno sredstvo4, nikjer pa ne govori o nagradi za zastopanje glede na število tožbenih zahtevkov. Če je torej v eni tožbi zajetih več zahtevkov, pripada stranki, upoštevaje OT, nagrada le za (eno) tožbo, (en) odgovor na tožbo,... Sklicevanje na 41. člen ZPP ni ustrezno, saj se ta nanaša le na ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, ne obravnava pa vprašanja nagrade odvetniku. Neustrezna je tudi primerjava z zadevo II Cp 1567/2018, katere predmet je bilo vprašanje ugotavljanja uspeha v zvezi s primarnim in podrednim zahtevkom. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje.

6. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

7. Toženci niso uspeli s pritožbo, zato sami krijejo stroške svoje pritožbe, sami pa trpita svoje stroške odgovora na pritožbo tudi tožnici, saj njun odgovor ni prispeval k odločitvi in je bil nepotreben (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/1999 s kasnejšimi spremembami. 2 Uradni list RS 2/2015. 3 Prim 7. člen OT. 4 Tarif. št. 18 – 21 OT.