Jedro

Da se skrbneje razčisti vprašanje, ali je pot po obravnavani trasi potrebna za celotno normalno uporabo nepremičnine predlagatelja, je potrebno imeti v vidu tudi določila Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov pri delodajalcih in na kmetijah (Ur.l. RS št. 23/96).

Izrek

Pritožbi predlagateljev se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba nasprotne udeleženke Občine O. se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog predlagateljev, da sodišče v korist njunih nepremičnin parc. št. () - stavbišče, poslovnostanovanjska stavba k.o. O. ustanovi nujno pot preko zemljišč nasprotnih udeležencev parc. št. () in parc. št. () k.o. O. v smeri, ki poteka severno od nepremičnine predlagateljev parc. št. () do križišča v R. ulici v širini obstoječe asfaltne površine. Prav tako je zavrnilo predlog predlagajoče stranke zoper nasprotno udeleženko Občino O. v smeri ustanovitve nujne poti v korist že navedenih nepremičnin predlagateljev preko parc. št. () iste k.o.. Glede stroškov postopka je odločilo, da je dolžna predlagajoča stranka plačati potrebne izdatke in nagrado pooblaščenca nasprotnih strank v skupnem znesku 76.080,00 SIT.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje pravočasno vlagata pritožbo predlagatelja, ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz člena 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP - in predlagata razveljavitev napadenega sklepa na pritožbeni stopnji ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Naknadno vložena dopolnitev pritožbe je vložena že po preteku pritožbenega roka in tedaj ni upoštevna.

Že po preteku pritožbenega roka vložena pritožba Občine O. - tretje nasprotne udeleženke - se osredotoča na vprašanje obstoja pasivne legitimacije te pritožnice v zadevi.

Nasprotna udeleženca A. in M. H. sta vložila tudi pritožbeni odgovor, v katerem smiselno oporekata trditvam predlagateljev iz njune pritožbe in se zavzemata za neuspeh te.

Pritožba predlagateljev je utemeljena.

Pritožba Občine O. je prepozna in nedovoljena.

Glede pritožbe predlagateljev: Sodišče prve stopnje je tudi po drugem obravnavanju zadeve po razveljavitvi prvič izdanega meritornega sklepa v zadevi tokrat ponovno zaključilo, da ni pogojev za dovolitev predlagane nujne poti, smiselno izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, da je sodišče prve stopnje štelo, da je predlagateljema omogočena redna uporaba njunih nepremičnin tudi brez obstoja predlagane nujne poti. V ponovljenem postopku je sicer izčrpneje, tudi s pritegnitvijo ustreznih izvedencev in z razčiščevanjem dejstev s pomočjo pravil stroke, presojalo vse okoliščine, na katere opirata svoj predlog predlagatelja. Te okoliščine naj bi pokazale, da predlagatelja kljub obstoječemu dovozu do stavbe direktno z L. ceste njunih nepremičnin ne moreta uporabljati brez nadaljnjega obstoja prej obstoječe cestne trase po delu parc. št. () k.o. O., ki sedaj predstavlja novo odmerjeni parc. št. () in () iste k.o.. Tako je ugotavljalo pomembna dejstva v zvezi s pomenom obravnavane trase za dovolitev nujne poti z vidika prometne varnosti, požarnovarnostnega elementa in tudi z vidika možnosti odvoza fekalij, smeti in podobno.

Zaključek sodišča prve stopnje, da je možno za normalno uporabo in obratovanje ter vzdrževanje objekta predlagateljev zadostiti vsem potrebam servisne, varnostne in podobne narave že z vožnjo in manevriranjem ustreznih vozil po direktnem priključku z L. ceste in uporabo obstoječih površin pred objektom predlagateljev, pa se pokaže tudi sedaj še kot ponovno preuranjen. Do takšne ocene na pritožbeni stopnji privede upoštevanje v pritožbi navedenih delno novih, oziroma vsaj konkretnejših trditev predlagateljev, delno pa je pripisati sodišču prve stopnje, da je obšlo že na prvi stopnji obstoječe pomisleke, izhajajoče iz izvedenskih mnenj, predvsem izvedenca prometne stroke, delno pa tudi izvedenca požarnovarnostne stroke, da bi vsaj za dovoz goriva zaradi potrebne prometne varnosti bila smotrna dobava tega po trasi, po kateri se sedaj predlaga ustanovitev nujne poti. Takšna ocena je sprejemljiva ob dejstvu, da gre za eksplozivno snov, ki bi jo sicer bilo potrebno pripeljati po frekventni magistralni cesti - L. cesti, kot to izhaja iz ugotovitev dokaznega postopka. Zato tudi ni bistvena edino ugotovitev, da je možno opraviti uspešno manevriranje ustrezne cisterne za prevoz kurilnega olja že na prostoru samega parkirišča pred objektom predlagateljev, na kar se je v znatni meri osredotočilo sodišče prve stopnje, ki je tudi v dokaznem postopku izvedlo tovrstni preizkus.

Sodišče prve stopnje je tudi sicer premalo pozornosti posvetilo v dokaznem postopku na prvi stopnji ugotovljenemu dejstvu, da je upravljalec cest dal ustrezno soglasje za ureditev dovoznega priključka direktno z L. ceste do objekta predlagateljev ob izgovorjeni zavezi investitorja (sedanjih predlagateljev), da odstrani ta priključek na lastne stroške in brez odškodnine v slučaju, da bi napravil ali uporabljal priključek v nasprotju z zakonitimi predpisi, ali pa bi to zahtevali kasnejši varnostni ali prometnovarnostni interesi (točka 13 Soglasja z dne 1/7-1981).

Ko sedaj predlagatelja v pritožbi konkretneje navajata, da bi utegnilo priti do zahteve po izpolnitvi te zaveze investitorja - predlagateljev - na odstranitev priključka z Ljutomerske ceste v primeru, da bi se tudi vsi storitveni in varnostni ter ostali prevozi izvajali po tem priključku (v primeru ukinitve dovozne poti z R. ceste), tega novega dejstva gotovo ni mogoče spregledati, posebno, ko predlagatelja k pritožbi prilagata dopis Cestnega podjetja Maribor, ki vsebinsko potrjuje te nove pritožbene trditve. V kolikor bi se izkazala ta okoliščina, pa čeprav bodoča, za resnično in verjetno, ni mogoče povsem ovreči možnosti njenega vpliva na odločitev v tej zadevi. V tem primeru tudi ne bi bila na mestu ocena, da dovozna pot po obravnavani trasi ni v nobenem oziru potrebna za redno uporabo objekta predlagateljev. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku samo opraviti ustrezne poizvedbe pri Cestnem podjetju Maribor in preveriti resničnost pritožbenih trditev in nakazovanj v navedeni smeri.

Da se skrbneje razčisti vprašanje, ali je pot po obravnavani trasi potrebna za celotno normalno uporabo nepremičnin predlagateljev, je potrebno imeti v vidu tudi določila Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov pri delodajalcih in na kmetijah (Ur. list RS štev. 23/96), na katerega se tudi pritožba umestno sklicuje. Določbe tega Pravilnika veljajo tudi za obstoječe gostinske obrate (74. člen), v 6. členu pa npr. določa, da morajo površine, namenjene dostavi blaga in odvozu odpadkov biti fizično in vidno ločene od zunanjih površin, namenjenih gostom in od drugih zunanjih javnih površin. V kolikor bo v zvezi z ugotavljanjem dejstev v tej smeri potrebno uporabiti ustrezno strokovno znanje, bo na mestu pritegnitev izvedenca gostinske oziroma ustrezne stroke, kot to pritožba predlagateljev ponovno predlaga.

V kolikor bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tokrat ocenilo, da je potna zveza z javnim potnim omrežjem preko obravnavane trase potrebna za redno uporabo nepremičnine predlagateljev, ob upoštevanju vseh navedenih aspektov in narave dejavnosti, ki se v objektu predlagateljev odvija, pa nastopi potreba po tehtanju koristi, ki bi jo predlagatelja pridobila z dovolitvijo predlagane nujne poti in obremenitvijo služečega zemljišča nasprotnih udeležencev zaradi tega. Že v zakonu (143. člen ZNP) je definirana tendenca, da se tuje zemljišče čim manj obremenjuje. Zato se bo potrebno v primeru potrebe ukvarjati tudi z vprašanjem obsega, vrste in poteka nujne poti (drugi odstavek člena 143 ZNP). Pri tem bo nedvomno potrebno imeti v vidu le tiste potrebe objekta predlagateljev, za zadostitev katerih bi bila ustanovitev predlagane nujne poti nujno potrebna, v danem primeru npr. za pokritje dohodnih oziroma dovoznih potreb v zvezi z odvozom smeti, fekalij, dostavo kuriva in blaga, ne pa širše, npr. za prevozne potrebe oseb. Vse to bo potrebno v primeru potrebe določiti na takšen način in ob takšni pogostnosti, da bo to najmanj obremenjujoče za nepremičnino nasprotnih udeležencev. Pri tem gotovo ni nepomembna izjava nasprotnega udeleženca A. H., podana na naroku dne 17/2-1997, da ne brani točenja kurilnega olja tako, da cisterna parkira na R. ulici in potem potegne cev od avtocisterne do kleti, v kateri se nahaja cisterna za kurilno olje, ki jo je povzelo v razlogih izpodbijanega sklepa tudi sodišče prve stopnje. Odločitev o vrsti in obsegu nujne poti, kot tudi o načinu njenega koriščenja in pogostosti tega, predstavlja tudi obvezno sestavino sklepa o dovolitvi nujne poti v smislu drugega odstavka člena 145 ZNP. Sicer pa je konstitutivni sodni sklep o dovolitvi nujne poti akt prisilne ustanovitve tega bremena, ki mora zaradi posega v lastninsko pravico druge osebe zagotoviti tej določeno odplačnost s priznanjem ustreznega denarnega nadomestila (tretji odstavek člena 145 ZNP).

Šele po dopolnitvi dejanskega stanja v vseh navedenih smereh (tudi po pretehtanju ostalih pritožbenih trditev) bo moglo sodišče prve stopnje o predlogu predlagateljev odločiti z večjo zanesljivostjo.

Zato je bilo potrebno zaradi dopolnitve dejanskega stanja napadeni sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (člen 370 Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s členom 380 ZPP in členom 37 ZNP). Ta odločitev se nanaša sicer tudi na tretjo nasprotno udeleženko. Zoper to je očitno sodišče prve stopnje zavrnilo predlog iz enakih razlogov kot zoper ostale nasprotne udeležence, v ponovljenem postopku pa se bo moralo v primeru potrebe izdatneje baviti z vprašanjem obstoja pasivne legitimacije te nasprotne udeleženke, pa tudi z vprašanjem sklepčnosti zahtevka predlagateljev zoper njo, ko iz dosedanjih ugotovitev dokaznega postopka izhaja, da parc. št. () k.o. O. na predelu obravnavane trase ne obstaja več. V procesnem oziru jo bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati kot ostale procesne udeležence in ji nuditi možnost obravnavanja ter vročati vabila in druge sodne pošiljke.

K pritožbi nasprotne udeleženke Občine O.: Vloga te nasprotne udeleženke, prispela k sodišču dne 21/4-1997, je naslovljena kot pritožba zoper sklep, opr. štev. N 19/95. Zato jo je pač potrebno šteti kot pritožbo, čeprav se vsebinsko bolj približuje pritožbenemu odgovoru. Kot pritožba pa je vložena prepozno, saj je sklep sodišča prve stopnje ta nasprotna udeleženka prejela 20/3-1997, citirana pritožba pa je, kot rečeno, prispela k sodišču 21/4-1997. Razen tega pa na strani te nasprotne udeleženke ni bilo nobenega pravnega interesa za vložitev pritožbe, ko je bil po izpodbijani odločitvi predlog zoper njo zavrnjen. Pritožba, ki jo vloži pritožnik brez ustreznega pravnega interesa je nedovoljena v smislu tretjega odstavka člena 358 ZPP. Prepozno in nedovoljeno pritožbo pa je potrebno zavreči (prvi odstavek člena 358 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih v pritožbenem postopku noben procesni udeleženec ni priglasil. Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo kot pravna pravila.