Jedro

Trditev (tudi če bi bila pravilna), da se še noben javno dostopni judikat Vrhovnega sodišča ne nanaša na ZBPP po noveli B, zadevi še ne daje značaja pomembnega pravnega vprašanja.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) po odvetniku dne 3. 5. 2010 vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 2. 2010, s katero je revidentu zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi posledic prometne nesreče, ker povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega z Zakonom o brezplačni pravni pomoči – ZBPP predpisani cenzus (13. člen ZBPP) in ker ne gre za primer iz 22. člena ZBPP.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče je v več svojih sklepih, med drugim tudi v Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 ugotovilo, da to stališče Vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revident zatrjuje, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker bo judikat Vrhovnega sodišča vplival na poenotenje sodne prakse odločanja o postopkih odobravanja brezplačne pravne pomoči, saj se vsi javno dostopni judikati Vrhovnega sodišča s predmetnega področja nanašajo na ZBPP pred sprejetjem novele B, ki je okrnila pravico nepremožnih posameznikov do učinkovitega varstva njihovih pravic. Po presoji Vrhovnega sodišča revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zgoraj navedeni način, saj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, ter okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja. Revidentova trditev (tudi če bi bila pravilna), da se še noben javno dostopni judikat Vrhovnega sodišča ne nanaša na ZBPP po noveli B, pa zadevi še ne daje značaja pomembnega pravnega vprašanja. Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker so zelo hude posledice nedefiniran pravni standard, jih je treba presojati v vsakem primeru posebej.

8. Revident nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbo, da mu bo brez odobritve pravne pomoči vsebinsko onemogočeno uveljavljanje odškodnine. Po presoji Vrhovnega sodišča pa ta revidentova pavšalna navedba ne izkazuje zelo hudih posledic, revident bi namreč moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Šele tedaj bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice. Revizija zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

9. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.