Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba, po izvedencu ugotovljene višine vlaganj ne graja. Zanjo je sporno, kdo je vlaganja opravil in graja dokazno oceno izpodbijane sodbe, saj zatrjuje, da je vlaganja opravila druga toženka skupaj s pokojnim možem.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (II. in III. točka izreka).
II.Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala ugotovitev solastniškega deleža na nepremičnini. V II. točki izreka je sodišče prve stopnje ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo zneska 86.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dne 26. 3. 2021 dalje do plačila. V III. točki izreka je odločilo o stroških pravdnega postopka, in sicer, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, o višini slednjih bo pa odločeno s posebnim sklepom.
2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženki). Navaja, da bi tožnika morala za vsak posamezen znesek, ki sta ga vložila v nepremičnino, dokazati, da sta ga vložila z nedvomnimi in verodostojnimi dokazi. Zgolj dejstvo, da so bila opravljena vlaganja, kar ni sporno, še ne pomeni, da sta vlaganja opravila tožnika. Nadalje je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da drugo toženka in njen pokojni mož s prihodki cca. 1.800,00 EUR ne bi mogla plačevati predmetnih vlaganj, po drugi strani pa sodišče ne pojasni, kakšni so bili prihodki tožnikov, če sta jih sploh imela. Ker sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, je tudi nepravilno uporabilo določbe materialnega prava. Ker tožnika v nepremičnino toženk nista vlagala svojih sredstev, pač pa je vse to financirala druga toženka s pokojnim možem, v zadevi ni podana obogatitev toženk. Sodišče prve stopnje nadalje ni pojasnilo, zakaj je namesto pokojnega A. A. v postopek pritegnilo zgolj B. B. - prvo toženko, saj po pokojnem zapuščinski postopek ni bil izveden. Glede na obrazloženo predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni, zahtevek zavrne oziroma podrejeno pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3.V odgovoru na pritožbo se tožnika zavzemata za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Stroškov pritožbenega postopka ne priglašata.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
6.Predmet pritožbene presoje je zgolj odločitev sodišča prve stopnje, da sta toženki dolžni tožnikoma plačati znesek 86.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje (II. točka izreka). Slednji predstavlja višino vlaganj, ki sta jih tožnika opravila v sporno nepremičnino in katerih vračilo sedaj zahtevata v skladu z 48. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)1.
7.Pritožba, po izvedencu ugotovljene višine vlaganj ne graja. Zanjo je sporno, kdo je vlaganja opravil in graja dokazno oceno izpodbijane sodbe, saj zatrjuje, da je vlaganja opravila druga toženka skupaj s pokojnim možem.
8.Izpodbijana sodba ima o slednjem ustrezne razloge v 12. do 14. točki obrazložitve. Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje je, da sta vlaganja v nepremičnino opravila tožnika, višino vlaganj pa je ocenil izvedenec gradbene stroke C. C. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in skladna z 8. členom ZPP, na podlagi slednje pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da glede na izkazane prihodke druge toženke in njenega moža, slednja nista mogla opraviti vlaganj v tej višini v lastno nepremičnino, zraven tega pa sta še prvi toženki pomagala pri izgradnji njene nepremičnine. Dokazni postopek sodišča prve stopnje je potrdil trditve tožnikov, da sta delala "na črno" v Avstriji (kar sta potrdili tudi toženki), da sta imela kredit in sta vsa tako pridobljena sredstva vložila v nepremičnino toženk. V nasprotju z njima druga toženka razen lastne izpovedbe ni predložila nobenega dokaza, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko zaključilo, da sta s pokojnim možem, s svojimi prihodki v višini cca 1.800,00 EUR opravila sporna vlaganja, zraven tega pa še finančno pomagala pri gradnji nepremičnine prve toženke. Tako je v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta tožnika v nepremičnino vlagala od leta 1991 pa do leta 2020, zaradi slednjega pa je nepremičnina več vredna za 86.400,00 EUR. Ker sta toženki zaradi slednjega obogateni, sta dolžni ta znesek vrniti tožnikoma, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje.
9.Pritožba nadalje graja zaključek sodišča prve stopnje, ki je v postopek po pokojnem A. A. pritegnilo zgolj B. B., ko pa je imel več dedičev.
10.Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 24. 6. 2020 prva toženka B. B. pridobila sporno premoženje - nepremičnino parc. št 1031/1 k. o. ..., zato je pasivna legitimacija toženk pravilno podana.
11.Glede na obrazloženo, ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe 48. člena SPZ, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
12.Pritožnici s pritožbo nista uspeli, zato krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka, tožnika pa stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla (163. in 165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
-------------------------------
148. člen SPZ:Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. (2)Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. (3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 48
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.