Jedro

Med toženo stranko in stranskim intervenientom obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi OZ. Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se T. d.d.. v predmetnem postopku dopusti intervencija na strani tožene stranke.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom stransko intervencijo T... na strani tožene stranke zavrnilo.

2. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje T. ter pri tem uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni izkazal pravnega interesa za vstop v pravdo ter v zvezi s tem navaja, da iz vloge o priglasitvi stranske intervencije z dne izhaja, da je imel stranski intervenient pri toženi stranki v času škodnega dogodka zavarovano odgovornost ter da zato pri slednjemu obstoji interes za udeležbo v postopku in posledičnim izidom pravde. Poudarja, da je tožeči stranki znano, da vodi dva postopka iz naslova istega škodnega dogodka, in sicer poleg predmetnega še postopek zoper delodajalca (torej stranskega intervenienta) pred Delovnim sodiščem v Celju iz naslova nepremoženjske škode v skupnem znesku 20.500,00 EUR, da pa stranskemu intervenientu vse do prejema predmetnega sklepa ni bilo znano, kakšno odškodnino, iz katerega naslova in v kakšni višini toži tožeča stranka v predmetnem sporu. Vsled navedenemu očita nerazumljivost navedb tožeče stranke v odgovoru na stransko intervencijo, in sicer da je stranska intervencija neobrazložena ter se ob tem, da tožeča stranka ve da vodi dva postopka iz istega škodnega dogodka iz naslova iste odškodnine, čudi njenemu nasprotovanju vstopa stranskega intervenienta v predmetno pravdo. Očita nezakonitost izpodbijanega sklepa ter zatrjuje, da sta teorija in sodna praksa v zvezi z materialnopravnimi položaji, ki upravičujejo stransko intervencijo, jasna. Izpostavlja odločbo VSM sklep I Cp 854/2012. Zatrjuje, da je vsled navedenemu mnenja, da je v vlogi, s katero je priglasil stransko intervencijo posredoval sodišču in strankama vse podatke, s katerimi razpolaga, vsled česar bi moralo sodišče ob vpogledu v vse listine predmetnega spisa, s katerimi so seznanjene tudi pravdne stranke, predlagano stransko intervencijo dopustiti. Predlaga ugoditev pritožbi z dopustitvijo stranske intervencije oziroma podredno, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagano stransko intervencijo z obrazložitvijo, da je povsem neobrazložena, saj v izjavi intervenient ni izkazal pravnega interesa za vstop v predmetno pravdo.

6. Pritožbeno sodišče zgoraj navedenim razlogom ne sledi. Kot utemeljeno zatrjuje pritožba, je intervenient v vlogi z dne 15. 9. 2016, s katero je prijavil stransko intervencijo, zatrjeval, da je za predmetni postopek, v katerem vtožuje tožeča stranka odškodnino iz istega škodnega dogodka od zavarovalnice kot pred Delovnim sodiščem v Celju od delodajalca, izvedel na v delovnem sporu opravljenem naroku dne 6. 9. 2016, in sicer od tožeče stranke, da je imel stranski intervenient pri (v tem postopku) toženi stranki v času škodnega dogodka sklenjeno polico zavarovanja odgovornosti ter da obstoji njegov interes za udeležbo v postopku ter posledičnim izidom pravde. V teoriji se navaja, da se pravni interes stranskega intervenienta utemeljuje s pravnimi posledicami sodbe: "katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj..."1. oz. "da bi odločba, ki bi bila za glavno stranko neugodna, kakorkoli škodljivo vplivala na civilni ali javnopravni položaj intervenienta"2. Glede na to, da je intervenient zatrjeval obstoj materialnopravnega razmerja med njim in toženo stranko, ni mogoče zaključiti, da je svoj pravni interes obrazložil zgolj pavšalno, oziroma da intervenient zasleduje zgolj ekonomski interes3. Kot utemeljeno izpostavlja pritožba, je namreč stališče sodne prakse, da je že sama pogodba, sklenjena med stranskim intervenientom in toženko, s katero je stranki intervenient pri toženki zavaroval svojo odgovornost, zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani pogodbenice, ki je tožena prav na podlagi te pogodbe (tako: VSM sklep I Cp 854/2012 z dne 27. 9. 2012).4 V konkretnem primeru, ko materialnopravno razmerje med toženo stranko in stranskim intervenientom temelji na zavarovalni pogodbi, ki je urejena v OZ, gre namreč za situacijo, kjer že zakon ureja določena pravna razmerja po pogodbi o zavarovanju, ki pravni interes stranskega intervenienta v tem postopku potrjujejo5. 7. Obstoj materialnopravnega razmerja med družbo T.... in toženo stranko ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bil sporen, oziroma ga je izkazala že tožnica ob vložitvi tožbe, prav tako pa ga tožena stranka ni prerekala. Med toženo stranko in stranskim intervenientom obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi OZ. Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja (944. člen OZ) posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico. Pri tem ob izdaji izpodbijanega sklepa tudi ni bilo sporno, da tožena stranka odškodninsko odgovornost zavrača tako po temelju kot tudi po višini.

8. Ob vsem navedenem pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 199. člena ZPP zaključuje, da je podan pravni interes družbe T..., da se pridruži kot intervenient na strani tožene stranke, saj lahko izid postopka vpliva na njegov civilnopravni položaj.

9. Sodišče druge stopnje je utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je stransko intervencijo na strani tožene stranke dopustilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k hitrejši odločitvi pritožbenega sodišča, stroški, nastali v zvezi z njegovo vložitvijo, za postopek niso bili potrebni, zato jih krije tožeča stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Ude L., v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 266. 2 Finžgar A., Civilno procesno pravo FLRJ, str. 317. 3 Odločbi, ki ju izpostavlja tožeča stranka v vlogi z dne 5. 10. 2016, s katero nasprotuje stranski intervenciji, konkretno sklep Okrajnega sodišča v Mariboru II P 549/2010 z dne 1. 2. 2012 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 942/2011 z dne 28. 9. 2011, pritožbenega sodišča ne prepričata v zaključek, da kljub obstoju materialnopravnega razmerja med stranskim intervenientom in stranko, kateri se želi pridružiti, dejstvo, da bodo za stranskega intervenienta, ob za stranko neugodni sodbi nastale finančne posledice, predstavlja zgolj njegov ekonomski interes. Na tem mestu je zato izpostaviti drugačno stališče, zavzeto npr. v odločbi VSL sodba II Cp 1473/2016 z dne 14. 1. 2017, VSL sklep I Cp 3314/2014 z dne 10. 2. 2015, VSL sodba II Cp 2258/2012 z dne 24. 4. 2013 ter VSM sklep I Cp 854/2012 z dne 27. 9. 2012. 4 Intervencijski interes je podan, če je intervenient s stranko, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na to razmerje. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo (tako: VSL sodba II Cp 1437/2016 z dne 14. 1. 2017). 5 Primerjaj: VSL sklep I Cp 3314/2014 z dne 10. 2. 2015.