Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-429/01

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

24. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., S.r.l., Ž. - v stečaju, Z. Z., ki jo zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 105/2000 z dne 14. 6. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnice (tedaj tožnice), da ji mora tožena stranka plačati odškodnino zaradi kršitve pogodbe o nakupu delnic, ki naj bi jih pritožnica pridobila ob ustanavljanju tožene stranke (banke) v višini tolarske protivrednosti 6.178.275 DEM z zamudnimi obrestmi. V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Meni, da revizijsko sodišče ni obravnavalo in ovrednotilo navedb revizije in da ni ustrezno obrazložilo, zakaj trditve revizije ne drže. Navaja, da je zoper toženo banko vložila tožbo za uveljavitev obveznosti iz pristopne izjave, dane v času nastajanja tožene stranke, in da je s to izjavo pristopila k ustanovitveni pogodbi. S tem naj bi pridobila tako obvezo kot pravico, po vpisu tožene stranke v sodni register pa naj bi ta prevzela tudi obveznosti in pravice iz navedene pristopne izjave. Meni, da je nastalo razmerje pogodbene narave, pri čemer je izpolnitev ene obveznosti odvisna od vsaj sočasne spolnitve nasprotne obveznosti. Navaja, da tožena stranka pogodbi ni bila zvesta, saj je delnice še pred potekom (podaljšanega) roka prodala, s tem pa njena spolnitev ni več mogoča. Pritožnica zato oporeka ugotovitvi sodišča, da brez utemeljenega razloga tudi sama ni vplačala delnic. Navaja, da sodišče dokazov v smeri pogodbene nezvestobe tožene stranke ni izvajalo, čeprav bi za odločitev v konkretnem primeru bili relevantni - npr. sklepi upravnega odbora in dopisi tožene stranke iz leta 1994, ki naj bi kazali na to, da so delnice bile prodane. Pritožnica opozarja, da sodba Vrhovnega sodišča ne vsebuje pravne podlage in oporeka stališču, da naj bi šlo pri sporni pristopni izjavi le za enostranski akt. Sklicuje se tudi na odločbo italijanskega sodišča, ki je glede sporne terjatve izdalo začasno odredbo.

B.

Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave (za pritožbeni postopek tudi iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave) izhaja, da se mora sodišče opredeliti do navedb strank, ki so za odločitev bistvene. Ker gre za ustavno procesno jamstvo je glede vprašanja, katere navedbe so za odločitev bistvene, odločilna pravna presoja pravdnega sodišča, Ustavno sodišče pa ni pristojno presojati, ali je to materialnopravno stališče sodišča pravilno. Ob tem je treba upoštevati, da se sodišče ni dolžno izrecno opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke, pač pa je odgovor na posamezne navedbe stranke lahko konkludentno razviden tudi iz drugih navedb sodišča in (še posebej v primerih zelo obsežnega procesnega gradiva - kot je tudi v obravnavani zadevi) iz celotnega konteksta obrazložitve. V obravnavanem primeru sodišče resnično ni izrecno odgovorilo na navedbe pritožnika o tem, da naj bi šlo za vzajemno pogodbo, pri kateri bi obe stranki obveznost morali izpolniti istočasno.

Vendar pa je iz drugih navedb v obrazložitvi sodbe Vrhovnega sodišča (enako velja tudi za sodbo sodišča druge stopnje) mogoče zaključiti, da je Vrhovno sodišče ta argument pritožnika presojalo. Iz obrazložitve sodbe je tudi razvidno, zakaj Vrhovno sodišče stališču pritožnika ni pritrdilo. Vrhovno sodišče namreč obrazloži, da bi šele na podlagi vplačila delnic pritožnica lahko zahtevala njihovo izročitev ali odškodnino, pri "podaljševanju rokov" pa da gre za nove ponudbe, ki jih pritožnica ni sprejela, pri čemer so vsa sodišča tudi ugotovila, da tožena stranka z ničimer ni onemogočala vplačila delnic. Ne le dejanski, pač pa tudi pravni razlogi za odločitev so iz obrazložitev vseh sodb, izdanih v obravnavani zadevi, razvidni. To, da v obrazložitvi sodbe Vrhovnega sodišča ni navedena pravna podlaga, ki je načeloma sicer nujna sestavina obrazložitve vsake sodne odločbe, ni bistveno. Pri odločitvi namreč ni šlo za razlago določene zakonske norme, pač pa za razlago avtonomnega akta strank - pristopne izjave. Po naravi stvari je tudi razumljivo, da v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka, za katerega ne obstoji nobena pravna podlaga, sodišče niti ne more v vsakem primeru v obrazložitev sodne odločbe vključiti navedbe pravne podlage. Prav tako je treba upoštevati, da so ustavne zahteve glede obsega obrazložitve manjše, ko gre za presojo obrazložitve sodne odločbe Vrhovnega sodišča, ki revizijo zavrne in se strinja z razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje - vsaj v primeru, ko so razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje dovolj izčrpni, stranka pa v reviziji ne uveljavlja kakšnih novih pravnih stališč.

Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave izhaja, da mora sodišče načeloma izvesti predlagane dokaze, ki so po razumni presoji sodišča bistveni za odločitev. Tudi pri tem je treba poudariti, da gre za ustavno procesno jamstvo in zato ni naloga Ustavnega sodišča, da presoja, ali je materialnopravna presoja pravdnega sodišča o relevantnosti posameznih dokazov oziroma dejstev, ki naj bi se s temi dokazi ugotovila, pravilna. To ustavno procesno jamstvo v obravnavani zadevi ni bilo prekršeno. Tako sodišče druge stopnje kot tudi Vrhovno sodišče sta z razumnimi pravnimi argumenti obrazložili, zakaj listinski dokazi, ki jih je predlagala pritožnica, za odločitev v zadevi glede na pravno presojo teh sodišč niso bili bistveni in jih zato ni bilo treba izvesti.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana Lojze Janko in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia