Jedro

Presoja, ali dejanje, katerega je bil storilec spoznan za odgovornega, vsebuje znake prekrška po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZVoz.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1.

Prekrškovni organ je zoper storilca B. J. izdal odločbo o prekršku zaradi prekrškov po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 38. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 60. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz), po petem v zvezi s prvim odstavkom 42. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV) ter po drugem odstavku v zvezi s 6. točko prvega odstavka 86. člena ZPrCP. Za posamezne prekrške je prekrškovni organ storilcu določil globe v zneskih 40 evrov, 500 evrov, 100 evrov in 100 evrov ter izrekel enotno globo 740 evrov. Zoper odločbo storilec ni vložil pravnega sredstva.

2.

Vrhovni državni tožilec vlaga zoper pravnomočno odločbo o prekršku zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialne določbe iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s četrtim odstavkom 50. člena ZVoz. Navaja, da je storilec pravilno in pravočasno vložil vlogo za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovenskega, zato ni storil prekrška po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZVoz. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da postopek zoper storilca glede tega prekrška ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročilo zagovorniku, ki se o njej ni izjavil. Storilcu zahteve v odgovor ni bilo mogoče vročiti, ker ni prevzel sodnega pisma.

B.

4. Prekrškovni organ je storilca spoznal za odgovornega štirih prekrškov, med njimi prekrška po sedmem v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZVoz, ki ga je storil s tem, da je 5. 2. 2012 kot državljan Srbije, ki ima v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, vozil vozilo, ki ga sicer sme voziti na podlagi veljavnega tujega vozniškega dovoljenja, katerega pa bi moral po prijavi bivališča v Sloveniji dne 22. 12. 2010 zamenjati v roku enega leta, česar pa ni storil. 5. Iz obrazložitve odločbe o prekršku izhaja, da je pred izdajo odločbe pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa opravila poizvedbe na Upravni enoti Ljubljana glede izdanega vozniškega dovoljenja in ugotovila, da storilec v času storitve prekrška, v Sloveniji ni opravil zamenjave vozniškega dovoljenja, izdanega v Srbiji za vozniško dovoljenje Republike Slovenije. Prekrškovni organ je na podlagi teh okoliščin zaključil, da je storilec kršil določbo prvega odstavka 60. člena ZVoz, kjer je predpisano, da sme tujec, ki ima na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče, z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti, voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer eno leto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji.

6. Glede na takšno dejansko stanje, na katerega je vezano Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, je neutemeljena trditev vrhovnega državnega tožilca, da je podana kršitev materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je zoper obdolženca začet postopek, prekršek (1. točka 156. člena ZP-1). Z navedbo, da je storilec ravnal skladno z določbami 61. člena ZVoz in pravočasno podal zahtevo za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja, ter da je v času storitve prekrška imel veljavno slovensko vozniško dovoljenje, pa vložnik izpodbija pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje, s čimer v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uspeti (drugi odstavek 420. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

7. Vložnik se ob tem neutemeljeno sklicuje na določbo četrtega odstavka 50. člena ZVoz, ki določa, da sme v Republiki Sloveniji do izdaje vozniškega dovoljenja voziti motorno in priklopno vozilo tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, oseba, ki ima potrdilo, da je pri upravni enoti dala vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja, na kateri je navedeno, da izpolnjuje pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja. Ta določba predpisuje pogoje, pod katerimi se smejo kot vozniki motornih vozil cestnega prometa udeleževati tudi osebe, ki sicer izpolnjujejo pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, vendar jim tako dovoljenje še ni bilo izdano. V konkretnem primeru ta določba ne more vplivati na pravilnost odločitve prekrškovnega organa, saj potrdilo Upravne enote Ljubljana z dne 29. 6. 2011, ki ga je storilec priložil ugovoru zoper plačilni nalog, in na katero se sklicuje vložnik, ni potrdilo v smislu citirane določbe, ker na njem ni navedeno, da storilec izpolnjuje pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja. Iz njega namreč izhaja, da je upravna enota 29. 6. 2011 sprejela vlogo B. J. za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje, ter da bo vloga rešena 29. 7. 2011 po predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev za zamenjavo (najmanj šestmesečno bivanje v državi, v kateri je bilo izdano tuje vozniško dovoljenje).

8.

Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti, ki je vložena iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.