Jedro

Navedba predlagatelja, da gre za "vaško sodišče", ki deluje po principu "roka roko umije", razkriva njegovo subjektivno mnenje o pristojnem sodišču, vendar pa ne gre za okoliščino, ki bi bila - z vidika razumnega opazovalca - razlog za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Dosedanji potek postopka

2. Predlagateljica je pred Okrožnim sodiščem v Krškem vložila predlog za spremembo načina izvrševanja stikov nasprotnega udeleženca z njuno mladoletno hčerko, ki je bil prvotno vzpostavljen s sodno poravnavo med udeležencema. Tekom tega nepravdnega postopka je bila o načinu izvrševanja stikov izdana začasna odredba, nato pa sklenjena še dva začasna dogovora med udeležencema o načinu izvrševanja stikov. Strankama je bilo naloženo plačilo predujma za stroške izvedenca psihološke stroke, ki naj bi v izvedenskem mnenju ocenil, kakšni stiki so v otrokovo korist. Sodišče izvedenca v postopku še ni postavilo.

3. V vlogah, poimenovanih "pritožba", z dne 28. 11. 2017 in 12. 12. 2017, se nasprotni udeleženec pritožuje nad ravnanjem okrožne sodnice A. A., ki ji je zadeva dodeljena v odločanje, saj naj bi mu lagala o tem, da mu je sodišče poslalo zahtevane dokumente - teh namreč ni prejel. Navaja, da sojenje že od začetka postopka poteka v korist predlagateljice in njenega odvetnika, dolgoletnega sodelavca sodnice A. Sodnica naj bi slednjemu zaupala, nasprotnega udeleženca pa ignorirala in ga silila v izvrševanje stikov s hčerko pod nadzorom Centra za socialno delo, čeprav naj bi za to ne bilo nobenega utemeljenega razloga in čeprav naj bi predlagateljica preprečevala izvrševanje stikov, glede česar se je na sodišče že večkrat pritožil. Navaja, da vaška sodišča, kot je Okrožno sodišče v Krškem, delujejo po principu "roka roko umije", kar naj bi ugotovil že po incidentu s prejšnjo sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena; da se na sodišču dogaja korupcija, pa naj bi potrjevalo tudi ravnanje sodnice A. Njeno delo označuje za malomarno, pristransko in nestrokovno ter zahteva, da se pristojnost za odločanje v zadevi prenese, na primer, na pristojno sodišče v Celju ali v Ljubljani.

**Normativno izhodišče**

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

**Odločitev o predlogu**

5. Predlog ni utemeljen.

6. Okoliščin, ki jih navaja predlagatelj, ni mogoče uvrstiti med "drug tehten razlog" v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov (na primer glede začasnega načina izvrševanja stikov) so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika (na primer zaradi domnevne povezave s predlagateljičinim odvetnikom) pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Navedba predlagatelja, da gre pri Okrožnem sodišču za "vaško sodišče", ki deluje po principu "roka roko umije", razkriva njegovo subjektivno mnenje o pristojnem sodišču, vendar pa ne gre za okoliščino, ki bi bila - z vidika razumnega opazovalca - razlog za delegacijo pristojnosti.

7. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.