10. 11. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe AJM OKNA-VRATA-SENČILA, d. o. o., Pesnica pri Mariboru, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 10. novembra 2023

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 39/2022 z dne 5. 10. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 596/2021 z dne 20. 10. 2021 in sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 291/2020 z dne 20. 4. 2021 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 380. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrže.

3.Pritožnica oziroma pobudnica sama nosi svoje stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožnica postala lastnica sporne nepremičnine, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je ugodilo pritožbi pritožnice (v pravdi toženke) in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v ugodilnem delu zavrnilo tožbeni zahtevek ter kot posledico spremenilo tudi odločitev o stroških postopka. Vrhovno sodišče je po dopuščeni reviziji tej ugodilo in sodbo Višjega sodišča spremenilo tako, da je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2.Pritožnica izpodbijanim sodbam očita kršitev 22., 23., 25. in 33. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Prvega protokola k EKČP. Ustavnemu sodišču predlaga, naj kljub temu, da ustavna pritožba glede na vrednost spornega predmeta ni dovoljena, odloča o njej in jo sprejme v obravnavo, ker odpira več pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Pritožnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki naj bi bil v neskladju z 22., 23. in 25. členom Ustave ter 6. členom EKČP. Izpodbijana določba naj bi preprečevala, da Vrhovno sodišče ob zmotni uporabi materialnega prava odločitve nižjih sodišč razveljavi in jih zaradi zagotovitve pravic do izjave, pritožbe in obrazložene sodne odločbe vrne nižjim sodiščem v novo sojenje.

3.Po prvem odstavku 55.a člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka istega člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ni dovoljena ustavna pritožba, vložena zoper posamične akte, izdane v sporu majhne vrednosti oziroma v drugem sporu, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v ZPP – to je zneska 2.000,00 EUR (prim. 443. člen ZPP). Pritožnica sicer predlaga izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS, vendar predlog ni utemeljen. Pritožnica ne izkaže, da bi bila njena zadeva precedenčna z vidika standardov varstva človekovih pravic. V ustavni pritožbi izpostavljenih domnevno pomembnih ustavnopravnih vprašanj obravnavana zadeva glede na že sprejete odločitve Ustavnega sodišča namreč neposredno ne odpira. Tako se je denimo Ustavno sodišče že večkrat opredelilo do t. i. reformatoričnih pooblastil (Vrhovnega) sodišča (denimo v sklepu št. Up-115/95 z dne 24. 4. 1996, OdlUS V, 80) kot tudi do kršitve 22. člena Ustave, ker sodišča niso odgovorila na pritožnikove bistvene navedbe (denimo v odločbi št. Up-1266/05 z dne 7. 6. 2007, Uradni list RS, št. 55/07, in OdlUS XVI, 90). To, da pritožnica hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 380. člena ZPP, samo po sebi izjemne obravnave po ustaljeni ustavnosodni presoji prav tako ne utemelji (denimo sklep Ustavnega sodišča št. U-I-97/16, Up-445/16 z dne 21. 5. 2018). Ker pogoji za izjemno obravnavo niso izpolnjeni, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka)

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani 380. člen ZPP ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudničin pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe ZPP je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na to odločitev o pobudi na pravni položaj pobudnice v obravnavanem pravdnem postopku ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za preizkus pobude o skladnosti navedene določbe ZPP z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 49. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju v tej zadevi je bil izločen sodnik dr. Rok Čeferin. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik