Jedro

Tožeča stranka tudi ni trdila, da je zaradi kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke razdrla leasing pogodbo. Zaradi tega ni upravičena terjati odškodnino v višini vrednosti vozila na dan njegovega odvzema, kot negativni pogodbeni interes, istočasno pa uveljavljati tudi pozitivni pogodbeni interes z uveljavljanjem škode zaradi neplačila leasing obrokov na podlagi veljavne leasing pogodbe. Prvostopno sodišče je zato utemeljeno zaključilo, da bi bila tožeča stranka v primeru uspeha v pravdi z obema zahtevkoma neupravičeno obogatena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. odst. izreka) razveljavi in se mu zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo v plačilo 701.625,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega leasing obroka do plačila in povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 5.834,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.5.1998 dalje do plačila (1. odst. izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. odst. izreka).

Zoper zavrnilni del sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP ter predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Prvostopnemu sodišču očita zmotno ugotovljeno dejansko stanje, saj iz leasing pogodbe izhaja, da bo tožena stranka postala lastnik vozila šele, če bo po plačilu vseh leasing obrokov vozilo odkupila za znesek 3.817,00 DEM tolarske protivrednosti po prodajnem tečaju LB d.d. za odlive na dan plačila. Ker tožena stranka tožeči tega zneska ni plačala, ni mogla postati lastnica vozila. Lastnica je ostala tožeča stranka, zato ji gre nadomestna vrednost vozila na dan njegove odtujitve v znesku 1.622.350,00 SIT. Sodišču očita tudi nerazumljivost razlogov sodbe, ko navaja, da "bo tožena stranka od Z.T. prejela celotno vrednost vozila in ker bi postala lastnik vozila šele po plačilu vseh leasing obrokov, do tega ni upravičena".

Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožbeni očitek o nerazumljivosti razlogov sodbe nanaša na tisti del obrazložitve sodbe, v katerem prvostopno sodišče utemeljuje upravičenost tožbenega zahtevka na plačilo leasing obrokov in s katerim je tožeča stranka uspela. Za presojo utemeljenosti pritožbe v zavrnilnem delu je zato pritožbeni očitek o nerazumljivosti razlogov sodbe brezpredmeten.

Iz tožbene naracije izhaja, da tožeča stranka uveljavlja odškodninski zahtevek zoper toženo stranko zaradi kršitve pogodbenih obveznosti slednje po dne 9.2.1993 sklenjeni leasing pogodbi za vozilo znamke Mitsubishi Mirage. Tožena stranka od 31.3.1993, ko je bilo navedeno vozilo protipravno odvzeto, pogodbeno dogovorjenih mesečnih leasing obrokov ni več plačevala. Tožeča stranka škodo opredeljuje kot izpad mesečnega dohodka v višini mesečnih leasing obrokov in kot vrednost protipravno ji odvzetega vozila na dan odtujitve.

Prvostopno sodišče se je po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem, ali bo tožena stranka kot sklenitelj zavarovalne pogodbe zaradi zatrjevane tatvine vozila prejela odškodnino. To dejstvo za presojo razmerja od pravdnima strankama iz leasing pogodbe ni relevantno (tožeča stranka toženi ne očita, da zavarovalne pogodbe skladno z določilom leasing pogodbe ni sklenila).

Tožeča stranka tudi ni trdila, da je zaradi kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke razdrla leasing pogodbo. Zaradi tega ni upravičena terjati odškodnino v višini vrednosti vozila na dan njegovega odvzema, kot negativni pogodbeni interes, istočasno pa uveljavljati tudi pozitivni pogodbeni interes z uveljavljanjem škode zaradi neplačila leasing obrokov na podlagi veljavne leasing pogodbe.

Prvostopno sodišče je zato utemeljeno zaključilo, da bi bila tožeča stranka v primeru uspeha v pravdi z obema zahtevkoma neupravičeno obogatena.

Specifičnost leasinga kot pogodbe z elementi zakupa je, da pogodbeni stranki v pogodbi dogovorita bodisi, da leasingojemalec po preteku pogodbe zakupljeno stvar vrne leasingodajalcu, bodisi jo proti plačilu preostale cene kupi ali pa z zakupom nadaljuje. Določilo o možnosti odkupa po odkupni ceni v zakup vzetega vozila Mitsubishi Mirage po preteku leasing pogodbe ima tudi med pravdnima strankama sklenjena leasing pogodba, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče. Neutemeljen in v nasprotju z navedenimi ugotovitvami, pa je zaključek sodišča, da bi tožena stranka postala lastnik vozila že po plačilu vseh leasing obrokov. Razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo vrednosti ukradenega vozila so tako sami s seboj v nasprotju (13. točka 2. odst. 354. čl. ZPP). Pri presoji, kolikšna škoda je zaradi neizpolnitve leasing pogodbe tožeči stranki nastala, pa bo prvostopno sodišče moralo izhajati iz določil pogodbe in ugotoviti vsebino izpolnitvene obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca tudi po prenehanju leasing pogodbe. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je le-ta potekla februarja 1994. Razen plačila mesečnih leasing obrokov, drugih obveznosti tožene stranke iz leasing pogodbe prvostopno sodišče ni ugotavljalo. Glede na nesporno dejstvo, da je bilo vozilo protipravno odtujeno in ga tožena stranka zato tožeči po preteku leasing pogodbe ne more vrniti ter glede na pogodbeno določilo o možnosti odkupa vozila po že dogovorjeni odkupni ceni, pa bo višino škode zaradi odtujitve vozila smiselno presojati po tej pogodbeno dogovorjeni preostali vrednosti izpolnitvenega predmeta. Kot povedano višine te škode prvostopno sodišče doslej ni ugotavljalo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Na podlagi 3. odst. 370. ZPP je bilo zato potrebno pritožbi ugoditi, sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v dopolnitev dokaznega postopka v nakazani smeri.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.

Določila ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99/.