Jedro

Za višino preživnine so odločilne možnosti staršev in potrebe otrok. Prisojena preživnina je v skladu s to določbo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po razvezi zakonske zveze med tožnico in tožencem dodelilo otroka pravdnih strank B. in G. v varstvo in vzgojo tožnici in naložilo tožencu plačevanje preživnine od 3.12.1992 dalje za B. 15.000,00 Sit in za G. 10.000,00 Sit mesečno.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Obe sodišči sta odločitev o preživnini oprli na ugotovitve, da potrebujeta otroka po 22.000,00 Sit mesečno za prehrano, po 3.500,00 oz. 2.500,00 Sit mesečno za obleko in obutev, po 1.100,00 Sit mesečno za šolo in po 800,00 Sit za razne druge stroške. Ocenjeno je, da je toženčevo premoženjsko stanje solidno. Opravlja obrtno dejavnost in bo prisojeno preživnino zmogel. Tožničine premoženjske razmere so slabše. Zasluži 35.000,00 Sit mesečno, zaradi dela z otrokoma pa nima možnosti dodatnega zaslužka. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga toženec revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodbo izpodbija v izreku o preživnini, kolikor ta presega 5.000.00 Sit mesečno za vsakega otroka in predlaga, da revizijsko sodišče sodbo spremeni tako, da se določi preživnina po 5.000,00 Sit za vsakega otroka, v presežku pa naj se tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je zviševanje preživnine za nazaj nezakonito in trdi, da je bila na glavni obravnavi dne dne 3.9.1993 zvišana preživnina od 3.12.1992 dalje. Glede višine svojih dohodkov se sklicuje na potrdilo uprave za javne prihodke in prilaga reviziji odločbo o odmeri davka za leto 1992 . Iz te odločbe izhaja njegov mesečni zaslužek v znesku 14.185,60 Sit. Pojasnjuje, da opravlja samo eno obrt in da iz odločbe o odmeri davka izhaja celoten njegov zaslužek. Trdi, da nima zaposlenih delavcev. Iz tega izvaja, da ne zmore višje preživnine kot po 5.000,00 Sit za vsakega otroka. Višja preživnina je nesmiselna, ker je ne bo mogoče izterjati.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Predvsem so v nasprotju s podatki spisa toženčeve revizijske navedbe o zvišanju preživnine za nazaj. Preživnina namreč sploh ni bila zvišana, pač pa določena od dne razveze zakonske zveze dalje, to je od 3.12.1992 na podlagi tožbenega zahtevka, postavljenega v tožbi z dne 2.10.1992. V postopku na prvi stopnji in v pritožbi toženec ni navedel nobenega določnega podatka o svojem zaslužku, razen, da je zaslišan kot stranka na glavni obravnavi dne 3.9.1993 izjavil, da bi mu starejši sin lahko pomagal pri obrti, tako da mu ne bi bilo treba plačevati študentom po 200,00 Sit na uro. Glede na tako izpovedbo pomeni revizijska trditev, da nima niti stalnih, niti občasnih delavcev, nedovoljeno novoto (3. odst. 390.čl. ZPP). Enako velja za revizijske navedbe o višini mesečnih dohodkov. K temu je treba dodati, da toženec tudi v reviziji navaja samo podatke za leto 1992, kar pa je glede na začetek njegove preživninske obveznosti 3.12.1992 skoraj brez pomena. Zanimivi bi bili namreč podatki za naslednja obdobja. Za ugotovitev toženčevega premoženjskega stanja pa je pomembna tudi njegova lastna navedba, da je podedoval kmetijo, ki omogoča družini lažjo preskrbo s hrano (toženčeva pritožba z dne 23.12.1992, l. št.19 spisa).

Za višino preživnine so odločilne možnosti staršev in potrebe otrok (79.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Prisojena preživnina je v skladu s to določbo. Ugotovljene so premoženjske razmere obeh pravdnih strank in preživninske potrebe obeh otrok. Toženec ne izpodbija ugotovitev, ki se nanašajo na tožničine premoženjske razmere in tudi ne ugotovitev o potrebnih stroških za preživljanje otrok, izpodbija pa ugotovitve, ki se nanašajo na njegove premoženjske razmere. Vendar je ugotovljeno, da opravlja obrt in toženec sam navaja, da je tudi lastnik kmetije. V takih razmerah podrobni podatki o toženčevem zaslužku niso nujno potrebni za pravilno določitev preživnine. Zadošča ugotovitev, da ima toženec poklic in da opravlja obrtno dejavnost ter da ima poleg tega v lasti nepremičnine, ki mu po lastnih navedbah pomagajo pri preskrbi s hrano. To mora zadostovati, če se upošteva, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi izdatki preživninskega zavezanca. Glede na ugotovljene premoženjske možnosti tožnice in glede na življenjske stroške tožnikov ni visoka, je prisojena preživnina v skladu z določbo 79.čl. ZZZDR. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je revizijsko sodišče toženčevo revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).