Jedro

Glede obračunane storitve ravnanja z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami pritožnica vztraja pri pavšalno obračunani količini vode (30 m3) ter izračun pojasnjuje še podrobneje kot pred sodiščem prve stopnje. Izhodišče za izračun plačilne obveznosti je poraba pitne vode: uporabniku se storitev ravnanja z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami obračunava glede na količino (iz javnega vodovodnega omrežja) dobavljene oziroma porabljene pitne vode (pod predpostavko, da iz te vode nastaja komunalna odpadna voda), kar pa je mogoče le v primeru, če se poraba vode lahko ugotovi z vodomerom. Če se ne more, se upošteva normirana (pavšalna) poraba pitne vode. Po presoji pritožbenega sodišča konkretne situacije (toženka uporablja vodo iz različnih virov, eden od njih je dobavljena pitna voda, količino katere meri vodomer) ni mogoče povsem enačiti s situacijo, predvideno v občinskem odloku, ko se gospodinjstva v celoti oskrbujejo z dobavljeno pitno vodo, nimajo pa vodomera, zato se poraba pitne vode oziroma na tej podlagi komunalna odpadna voda, ne more ugotoviti na ta način. Povedano drugače: (količinski) pavšal, obračunan v primeru, ko se gospodinjstvo v celoti oskrbuje z dobavljeno pitno vodo, nima pa vodomera, že po naravi stvari ne more biti enak pavšalni porabi, obračunani za primer, ko se gospodinjstvo delno oskrbuje z dobavljeno pitno vodo (količino katere meri vodomer), delno pa iz drugih vodnih virov. Trditveno in dokazno breme o pravilno obračunani storitvi (o pravilno obračunani količini in ceni) je bilo na tožnici, ki bremena ni zmogla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. in IV. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ustavi postopek glede vtoževanih 54,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2020 do plačila (I. točka izreka), ter razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 15 dni plačati 316,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2020 dalje do plačila (II. točka izreka). V presežku (za znesek 166,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka) ter toženki naložilo, da tožnici v roku 8 dni povrne 132,39 EUR pravdnih stroškov (IV. točka izreka).

2. Tožnica, ki se zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni (ugodi tudi preostalemu tožbenemu zahtevku); podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Trdi, da je glede storitve ravnanja z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN), omrežnine in okoljske dajatve svojo terjatev pojasnila ter jo dokazala. Že v tožbi in pripravljalni vlogi je natančno obrazložila pravne podlage za obračun. Sodišče napačno ugotavlja, da storitev ravnanja z greznicami ni dokazana. V A. res ni javne kanalizacije, vendar Uredba MEDO1 določa metodologijo za oblikovanje cen na področju gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi za ostale oblike odvajanja odpadnih voda, med katere sodijo storitve, povezane z greznicami in MKČN. V toženkinem primeru se odpadna voda odvaja preko obstoječe pretočne greznice naprej v podtalnico, za kar uporabnica plačuje okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode. Tožnica vzdržuje greznico na predmetnem odjemnem mestu in odvaža blato iz greznice na centralno čistilno napravo. Tam se blato in mulj iz greznic in MKČN očisti in obdela ter nato preda v nadaljnjo obdelavo. Vsi uporabniki greznic in MKČN koristijo storitve in osnovna sredstva, povezana z odvozom in čiščenjem odpadne vode. Centralna čistilna naprava Radovljica je osnovno sredstvo v lasti Občine Radovljica. Izvajalec GJS, ki ga ima v najemu, celoten strošek omrežnine razdeli med uporabnike po dimenzijah vodomerov. Za pavšal je določena dimenzija priključka, v konkretnem primeru DN 20, za katero je določen faktor 1. Cena za omrežnino, povezano z greznicami, je bila potrjena s sklepom Občinskega sveta Občine Radovljica z dne 21. 6. 2019, v višini 2,1897 EUR/faktor 1 brez DDV, spremenjena cena pa je bila potrjena s sklepom Občinskega sveta Občine Radovljica z dne 28. 5. 2020 (1,7196 EUR/faktor 1), in kasneje s sklepom z dne 25. 3. 2021 (1,5572 EUR/faktor 1). Tožnica pri izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo uporablja metodologijo za oblikovanje cen, skladno z Uredbo MEDO in občinskim Odlokom o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Radovljica, ki sta enakovredna dokumenta. Tožnica uporablja vodo iz lastnega vodnega vira in iz javnega vodovoda. Oskrba živine s pitno vodo prav tako šteje za javno službo. Toženka izvaja lastno oskrbo s pitno vodo za gospodinjstvo v nasprotju z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, saj se njen objekt nahaja znotraj poselitve. Obračun storitve ravnanja z greznicami temelji na enačbi iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Radovljica. Enota količine storitve prevzema in ravnanja z vsebino iz greznice se izrazi v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN. Cena storitve, povezane z greznicami in MKČN, je bila potrjena s sklepom Občinskega sveta Občine Radovljica z dne 21. 6. 2019, v višini 0,5618 EUR/m3, in kasneje spremenjena s sklepom istega organa z dne 25. 3. 2021 na 0,5843 EUR/m3. Pri sklicevanju sodišča na preseganje cene za 130 % gre dejansko za količino opravljene storitve, ne za njeno ceno. Cena storitve ravnanja z greznicami je določena skladno z Uredbo MEDO, količina pa skladno s 7. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Radovljica in Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovodnega sistema.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev oz. potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP2). V takšnem sporu je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v teh sporih niso dopusten pritožbeni razlog. To pomeni, da je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločanje.

6. Tožnica, ki je izvajalka občinske gospodarske javne službe varstva okolja za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, od toženke zahteva plačilo za uporabo njenih storitev. Sporne so tri postavke, ki jih je tožnica obračunala v petih računih (priloge A4 - A8): 1. omrežnina ravnanja z greznicami, 2. storitve ravnanja z greznicami in MKČN, 3. okoljska dajatev odvajanja greznic.

7. Sistem ločenega obračunavanja navedenih postavk temelji na določbah Uredbe MEDO (s strani Vlade RS izdane na podlagi tretjega odstavka 149. člena ZVO-13): V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno (od drugih storitev javne službe iz prvega odstavka 19. člena Uredbe MEDO) oblikujejo in obračunavajo cene za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (3. alineja prvega odstavka 19. člena). Predračunska cena storitev javne službe iz tretje alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe in okoljske dajatve (četrti odstavek 19. člena).

8. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah: - da tožnica glede prve postavke ni dokazala, da je storitev pravilno obračunala (toženka je zahtevku obrazloženo nasprotovala s trditvijo, da bi morala biti poraba vode računana po meritvi z vodomerom), niti da jo je opravila (toženka ji očita, da ni izvajala odvoza gošče), - da toženka uporablja vodo iz različnih vodnih virov, vodomer pa meri le porabo vode iz javnega vodovoda, zato je ustrezen sistem pavšalnega obračunavanja, - da se zaradi omenjene specifike druga in tretja postavka obračunavata skladno s petim odstavkom 21. člena Uredbe MEDO4: količina porabljene vode znaša 18 m3/mesec (ne 30 m3/mesec, kot je obračunala tožnica), - da tožnica glede druge in tretje postavke ni utemeljila cene oziroma višine, zato sodišče ni imelo podlage za izračun, znotraj katerega bi lahko upoštevalo pravilno količino porabljene vode (18 m3/mesec).

9. Predpis, na podlagi katerega se obračunava omrežnina ravnanja z greznicami, je znan - Uredba MEDO (glej njen drugi odstavek 19. člena v zvezi z 20. členom), kar pa za razumevanje samega obračuna obveznosti ne zadošča. Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih trditev, s katerimi bi utemeljila pravilnost obračunane omrežnine ravnanja z greznicami. Pritožbene navedbe, v okviru katerih pritožnica obširno pojasnjuje podlage (občinske sklepe o določitvi cen za različna časovna obdobja) in metodologijo zaračunavanja te postavke, so nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Neupoštevna pritožbena novota je tudi trditev, da toženka izvaja lastno oskrbo s pitno vodo za gospodinjstvo v nasprotju z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, saj se njen objekt nahaja znotraj poselitve.

10. Glede obračunane storitve ravnanja z greznicami in MKČN pritožnica vztraja pri pavšalno obračunani količini vode (30 m3) ter izračun (s pomočjo enačbe iz 7. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Radovljica) pojasnjuje še podrobneje kot pred sodiščem prve stopnje. Izhodišče za izračun plačilne obveznosti je poraba pitne vode: uporabniku se storitev ravnanja z greznicami in MKČN obračunava glede na količino (iz javnega vodovodnega omrežja) dobavljene oziroma porabljene pitne vode (pod predpostavko, da iz te vode nastaja komunalna odpadna voda), kar pa je mogoče le v primeru, če se poraba vode lahko ugotovi z vodomerom. Če se ne more, se upošteva normirana (pavšalna) poraba pitne vode.5 Po presoji pritožbenega sodišča konkretne situacije (toženka uporablja vodo iz različnih virov, eden od njih je dobavljena pitna voda, količino katere meri vodomer) ni mogoče povsem enačiti s situacijo, predvideno v omenjenem občinskem odloku, ko se gospodinjstva v celoti oskrbujejo z dobavljeno pitno vodo, nimajo pa vodomera, zato se poraba pitne vode oziroma na tej podlagi komunalna odpadna voda, ne more ugotoviti na ta način. Povedano drugače: (količinski) pavšal, obračunan v primeru, ko se gospodinjstvo v celoti oskrbuje z dobavljeno pitno vodo, nima pa vodomera, že po naravi stvari ne more biti enak pavšalni porabi, obračunani za primer, ko se gospodinjstvo delno oskrbuje z dobavljeno pitno vodo (količino katere meri vodomer), delno pa iz drugih vodnih virov. Trditveno in dokazno breme o pravilno obračunani storitvi (o pravilno obračunani količini in ceni) je bilo na tožnici, ki bremena ni zmogla.

11. Pritožnica, ki je sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila, da se okoljska dajatev zaračunava po enoti obremenitve in da je pri obračunu okoljske dajatve odvajanja greznic prvotno količino porabljene vode 30 m3 (in ceno 15,85 EUR) zmanjšala na 16,668 m3, odločitve glede te postavke konkretizirano ne izpodbija, zato je lahko pritožbeno sodišče pravilnost odločitve preizkusilo zgolj v okviru pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da se okoljska dajatev v zvezi s storitvami, povezanimi z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN, obračunava skladno z Uredbo o okoljski dajatvi6 (drugi odstavek 19. člena Uredbe MEDO), vendar v odsotnosti konkretnih pritožbenih navedb ni imelo podlage za kakršenkoli poseg v izpodbijano odločitev.

12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu (v III. in IV. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). V odločitvi o zavrnitvi pritožbe je vsebovana tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (toženka pa pritožbenih stroškov ni imela), zato je stroškovni del izreka odpadel. 1 Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Ur. l. RS, št. 87/2012, s spremembami in dopolnitvami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. 3 Zakon o varstvu okolja, Ur. l. RS, št. 41/2004, s spremembami in dopolnitvami. 4 Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo (tretji odstavek 21. člena Uredbe MEDO). Predračunska cena opravljanja storitev iz prejšnjega odstavka se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje (četrti odstavek 21. člena Uredbe MEDO). _Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom_, se za stavbe, v katerih se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, cena iz drugega in prejšnjega odstavka tega člena obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka prejšnjega člena, _**za druge stavbe pa se predračunska cena iz drugega in prejšnjega odstavka tega člena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan**_ (peti odstavek 21. člena Uredbe MEDO). 5 Glej peti odstavek 21. člena Uredbe MEDO. 6 Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Ur. l. RS, št. 18/2012, s spremembami in dopolnitvami.