Jedro

Vlogi na eni strani priče in na drugi strani obdolženca v istem kazenskem postopku zaradi istih kaznivih dejanj sta nezdružljivi, saj gre za povsem drugačen procesni položaj obeh. Obdolženec se namreč v kazenskem postopku ni dolžan zagovarjati, če pa izpoveduje, ni dolžan govoriti resnico, medtem ko je priča dolžna izpovedovati in mora pri tem vedno govoriti resnico, saj je kriva izpovedba kaznivo dejanje po 284. členu KZ-1. Ker gre za zagotavljanje človekove pravice in temeljne svoboščine iz 29. člena Ustave RS (pravna jamstva v kazenskem postopku), predstavljajo izjave sedaj obtoženih, ki so bile pridobljene mimo predpisanih ustavnih in zakonskih kavtel, nedovoljene dokaze, na katere se po drugem odstavku 18. člena ZKP sodna odločba ne sme opirati in jih je treba kot take iz spisovnega gradiva izločiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Glavna obravnava se opravi pred drugim sodnikom posameznikom.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica posameznica prvostopenjskega sodišča, na podlagi določil 83. člena ter 148. člena v zvezi s 227. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ugodila predlogu okrožnega državnega tožilstva, pa tudi po uradni dolžnosti iz kazenskega spisa izločila sledeče listine oziroma zapise: drugi odstavek na strani 46 Kazenske ovadbe Policijske uprave C., št: ... z dne 12. 1. 2018 na hrbtni strani l. 28 spisa, ki se začne z besedami: ″Iz uradnega zaznamka...″, - uradni zaznamek o zbranih obvestilih K. L. P. ..., št: ... z dne 17. 10. 2017 na l. št. 545 spisa, - 9. odstavek na 5. strani zapisnika o zaslišanju obdolženca P. A. pred tukajšnjim sodiščem z dne 26. 9. 2019 I Kpd 29118/2019 na l. št. 704 spisa - zapisnik o zaslišanju priče K. L. pred tukajšnjim sodiščem z dne 10. 10. 2019 I Kpd 29118/2019 na l. št. 719-720 spisa, - zapisnik o zaslišanju priče K. L. (pravilno S. N.) pred tukajšnjim sodiščem z dne 10. 10. 2019 I Kpd 29118/2019 na l. št. 721-723 spisa, - 4. odstavek na strani 3 zapisnika o zaslišanju priče J. C. pred tukajšnjim sodiščem z dne 14. 10. 2019 I Kpd 29118/2019 na l. št. 736 spisa. Odredila je, da se po pravnomočnosti sklepa citirane listine zapre v poseben ovitek in hrani ločeno od drugih spisov.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženega P. A. Pritožbenega razloga ni konkretiziral, predlaga pa, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo drugega odstavka 435. člena ZKP sodnik posameznik v sumarnem postopku v primeru če sam ali na predlog strank ugotovi, da so v spisih zapisniki ali obvestila iz 83. člena ZKP, izda sklep o njihovi izločitvi. O pritožbi zoper tak sklep odloča sodišče druge stopnje, ki sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno opira na določbo drugega odstavka 83. člena ZKP, ki naj bi se nanašala le na preiskovalno fazo kazenskega postopka. Prav tako pritožnik nima prav, ko se sklicuje na uporabo 4. točke tretjega odstavka 285.a člena ZKP, ki se uporablja v rednem kazenskem postopku po vložitvi obtožnice na predobravnavnem naroku. Slednji v sumarnem postopku ni obvezen in v predmetni kazenski zadevi ni bil opravljen.

5. V predmetnem kazenskem postopku sta bila sedaj obdolžena K. L. in S. N. tekom posameznih preiskovalnih dejanj zaslišana kot priči, prav tako pa pri podajanju izjav na policijske uradne zaznamke nista bila poučena v smislu določbe četrtega odstavka 148. člena ZKP. Njuni vlogi na eni strani priče in na drugi strani obdolženca v istem kazenskem postopku zaradi istih kaznivih dejanj sta nezdružljivi, saj gre za povsem drugačen procesni položaj obeh. Obdolženec se namreč v kazenskem postopku ni dolžan zagovarjati, če pa izpoveduje, ni dolžan govoriti resnico, medtem ko je priča dolžna izpovedovati in mora pri tem vedno govoriti resnico, saj je kriva izpovedba kaznivo dejanje po 284. členu KZ-1. Že po določbi 29. člena Ustave RS mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljena tudi pravica, da ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo. V tretjem odstavku 5. člena ZKP pa je predpisano, da se obdolženec ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Ker gre za zagotavljanje človekove pravice in temeljne svoboščine iz 29. člena Ustave RS (pravna jamstva v kazenskem postopku), predstavljajo izjave sedaj obtoženih, ki so bile pridobljene mimo predpisanih ustavnih in zakonskih kavtel, nedovoljene dokaze, na katere se po drugem odstavku 18. člena ZKP sodna odločba ne sme opirati in jih je treba kot take iz spisovnega gradiva izločiti. Citirane določbe so namenjene zagotavljanju procesnega varstva sedaj obdolženih K. L. in S. N. in zato pravilnosti odločitve prvega sodišča ne more ovreči pritožbena trditev, da naj bi sedanja obdolženca kot priči v svojih izpovedbah razbremenila obdolženega P. A. Določbe 83. člena ZKP namreč ne razlikujejo med obremenjujočimi in neobremenjujočimi izjavami, ampak se nanašajo na vse izjave, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP ter izpovedbe priče, ki tekom kazenskega postopka dobi status obdolženca.

6. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je izpodbijani prvostopenjski sklep pravilen in zakonit, opozoriti pa je treba le to, da je v 5. alineji I. točke izreka sklepa pomotoma zapisano, da se izloči zapisnik o zaslišanju priče K. L. na list. št. 721-723, namesto pravilno zapisnik o zaslišanju priče S. N. Ker se je sedanja sodnica posameznica tekom postopka seznanila z izločenimi nedovoljenimi dokazi jo je v skladu z določbo 2. točke drugega ostavka 39. člena ZKP treba izločiti iz nadaljnjega postopka, saj bi vsebina izločenih dokazov lahko vplivala na njeno odločitev. Zato je sodišče pod točko II. izreka skladno določbi drugega odstavka 435. člena ZKP še odredilo, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom posameznikom.

7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.