Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razlogi, ki so v predlogu navedeni (dvom v nepristranost sodišča in izpovedbe zaslišanih prič, vedenje ljudi, kdo naj bi bil otrokov posvojitelj itd.) ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu določbe 67. člena ZPP. Ravno tako razloga za delegacijo pristojnosti ne predstavljajo razlogi, ki sodniku preprečujejo opravljati sodniško funkcijo (70. člen ZPP), na katere se predlog za delegacijo pristojnosti tudi sklicuje.
Predlogu se ne ugodi.
V pravdni zadevi, ki je v teku pri Okrožnem sodišču na Ptuju, je tožeča stranka v pritožbi, ki jo je vložila proti sodbi opr. št. P 154/95 z dne 21.1.2002, med drugim tudi predlagala, da naj se v primeru, če bo pritožbi ugodeno, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje, za sojenje v ponovljenem postopku določi drugo stvarno pristojno sodišče, po možnosti sodišče v Ljubljani. Predlog je utemeljila s trditvami, da je Center za socialno delo Ptuj v postopku posvojitve naredil celo vrsto napak, sodišče pa je izpovedbam njegovih delavk vseeno sledilo. Tožniku je, tako kot mnogim na Ptuju, znano, kdo je posvojil njegovega otroka. To je znano tudi nekaterim sodnikom sodišča, pri katerem teče postopek, pa vendar nobeden od sodnikov tega sodišča ni pomislil na izločitev na podlagi 6. točke 70. člena ZPP. Otrokov posvojitelj je diplomirani pravnik in dela v pravosodju, skrbnik otroka pa je stanovski kolega posvojitelja. Zato bolj ščiti njegove interese kot pa interese otroka. Tožnik dvomi v nepristranskost sodišča. Verjetno tudi ni naključje, da se zadeva obravnava že toliko let. Predlog ni utemeljen.
Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Temeljni namen delegacije je smotrnost in ekonomičnost izvedbe postopka. Okoliščin, ki bi utemeljevale delegacijo pristojnosti iz tega razloga, tožnik v predlogu ne zatrjuje.
Razlogi, ki so v predlogu navedeni (dvom v nepristranost sodišča in izpovedbe zaslišanih prič, vedenje ljudi, kdo naj bi bil otrokov posvojitelj itd.) ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu določbe 67. člena ZPP. Ravno tako razloga za delegacijo pristojnosti ne predstavljajo razlogi, ki sodniku preprečujejo opravljati sodniško funkcijo (70. člen ZPP), na katere se predlog za delegacijo pristojnosti tudi sklicuje.
Po povedanem se je pokazalo, da predlog ni utemeljen. Zato mu vrhovno sodišče ni ugodilo.
Utemeljeno pa tožnik opozarja, da postopek teče že zelo dolgo. Glede na to, da je bila tožba vložena v letu 1989, bo treba v nadaljevanju postopka zadevo obravnavati prednostno (končno tak način obravnavanja zahteva tudi narava spora) in čim prej izvesti dokazni postopek še v smeri, kot izhaja iz napotkov sklepa pritožbenega sodišča opr. št. Cp 990/2002 z dne 11.2.2003.