Jedro

Tožnica je na drugo solastnico prenesla svoj solastni delež na predmetnih nepremičninah v zameno za plačilo, določeno v sklepu Okrajnega sodišča v Radovljici o razdelitvi solastnine. Glede na povedano je davčni organ v skladu s 1. členom in peto alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 tožnici pravilno odmeril davek na promet nepremičnin.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS (v nadaljevanju prvostopenjski organ) od davčne osnove 24.287,17 EUR tožnici odmerila davek na promet nepremičnin (v nadaljevanju DPN) po stopnji 2 % v znesku 485,74 EUR, ki ga mora plačati v 30 dneh po vročitvi odločbe. Po preteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti in začeta davčna izvršba. Posebni stroški v postopku niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi tožnica prvostopenjskemu organu 8. 12. 2014 predložila napoved za odmero DPN in kupoprodajno pogodbo z dne 22. 10. 2014, s katero naj bi tožnica prodala parceli št. 262/46 in 262/47, k.o. … in na podlagi katerih je bil nato v skladu s 1. členom, 3. členom in 5. členom Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2) tožnici odmerjen predmetni DPN. Prvostopenjski organ je pri odmeri upošteval prodajno ceno nepremičnine, določeno v kupoprodajni pogodbi v znesku 24.287,17 EUR .

2. Pritožbeni organ je pritožbo tožnice zavrnil. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil davčnemu organu predložen sklep Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014, iz katerega izhaja, da sta si dotedanji solastnici nepremičnin na parcelah št. 262/46 in 262/47 k.o. … A.A. ml. in tožnica, ti nepremičnini razdelili tako, da je tožnica svoj solastni delež do 1/6 na teh nepremičninah prenesla v last in posest na A.A. ml., ta pa se je zavezala tožnici plačati skupaj z obrestmi znesek 27.511,50 EUR. Ker je tožnica odtujila svoj delež na predmetnih nepremičninah in je za to prejela od A.A. ml. plačilo, je davčni organ v skladu s 1. členom in 3. členom ZDPN-2 tožnici odmeril DPN. Kot vrednost nepremičnin je bila v izpodbijani odločbi povzeta vrednost 24.287,17 EUR, kar predstavlja 1/6 vrednosti predmetnih nepremičnin, ki jih je v sodnem postopku ocenil sodni cenilec. Na podlagi 3. člena ZDPN-2 je promet nepremičnin vsak odplačen prenos lastninske pravice na nepremičninah. Na podlagi 5. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 se za prenos nepremičnin šteje tudi prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine in sicer od tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je posamezni solastnik dobil plačanega. Iz vsebine sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014 o razdelitvi solastnega premoženja izhaja, da je bila razdelitev solastnine opravljena tako, da je tožnica odplačno prenesla lastninsko pravico na 1/6 solastnih nepremičnin. Le v primeru, da se solastno premoženje razdeli tako, da vsaka stranka prejme zgolj tisto, kar ji po deležih pripada, ni podanega temelja za obdavčitev z DPN (v primeru fizične delitve nepremičnin v smislu Stvarno pravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ, kar pa v konkretni zadevi ni bilo izvedeno). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno dejansko stanje in tudi pravna podlaga za odmero DPN.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ji je bil neutemeljeno odmerjen DPN v znesku 485,74 EUR. V predmetni zadevi gre za razdružitev nepremičnin v solastnini tožnice in njene sestre v nepravdnem postopku, ki je potekal na Okrajnem sodišču v Radovljici pod opr. št. N 44/2014. Sodišče je v tem postopku na predlog tožnice kot solastnice predmetnih parcel (št. 262/46 in 262/47), za katere je uveljavljala razdružitev v nepravdnem postopku na Okrajnem sodišču v Radovljici, s sklepom razdelilo navedeni nepremičnini. Gre tako za razdružitev nepremičnin na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014 in v konkretnem primeru ne obstaja nikakršna kupoprodajna pogodba z dne 22. 10. 2014, kot to napačno navaja prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tožnica davčnemu organu ni predložila napovedi za odmero DPN in tudi ne kupoprodajne pogodbe z dne 22. 10. 2014, kot to napačno navaja prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Glede na navedeno, je bila predmetna odmera DPN opravljena nezakonito in na podlagi neobstoječih listin, kar narekuje sodišču, da jo odpravi. Tožnica tudi meni, da dejansko ne gre za promet nepremičnin v smislu 3. člena ZDPN-2, ob pravilni uporabi gramatikalne razlage. Na podlagi 5. točke tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 se za obdavčljiv prenos šteje le prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine, če del nepremičnine presega solastninski delež posameznega solastnika in ga ta solastnik dobi izplačanega v denarju. Po povedanem je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ji prisodi tudi povračilo stroškov postopkov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obeh upravnih odločb, sodišču pa predlaga, da tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba, potrjena z odločbo pritožbenega organa, pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa ter jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še dodaja:

7. V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali je davčni organ v predmetni zadevi z izpodbijano odločbo tožnici pravilno in zakonito odmeril DPN. Iz listin upravnega spisa, in sicer iz uradnega zaznamka prvostopenjskega organa DT 4236-5959/2014 (07-130-17) z dne 23. 12. 2014, izhaja, da je bil DU Kranj 8. 12. 2014 predložen sklep Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014 o delitvi solastnega premoženja, ki je postal pravnomočen 27. 11. 2014. Iz vsebine tega sklepa nesporno izhaja, da sta si dotedanji solastnici nepremičnin, parcel št. 262/46 in 262/47, k.o. … (in drugih nepremičnin, ki niso predmet postopka odmere DPN) A.A. ml. in tožnica nepremičnini razdelili tako, da je tožnica svoj solastni delež do 1/6 na teh nepremičninah prenesla v last in posest na A.A. ml., ta pa se je zavezala tožnici plačati skupaj z obrestmi znesek 27.511,50 EUR. Tožnica tudi v tožbi citira navedeni sklep in ne ugovarja dejstvu, da je v nepravdnem postopku, ki je potekal pred Okrajnim sodiščem v Radovljici pod opr. št. N 44/2014 prišlo do delitve solastnine na predmetnih nepremičninah med tožnico in njeno sestro, A.A. ml. 8. Tožnica meni, da je tožena stranka določbo pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 napačno razlagala in da ta ne daje pravne podlage za odmero DPN v primeru razdelitve solastnine na nepremičninah, kot je to bila v predmetni zadevi. Na podlagi 5. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 se za prenos nepremičnin šteje tudi prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je posameznik solastnik dobil plačanega. Po presoji sodišča iz sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014 nesporno izhaja, da sta solastnici predmetnih nepremičnin, A.A. ml. in tožnica, nepremičnini razdelili tako, da je tožnica svoj solastni delež do 1/6 na teh nepremičninah prenesla v last in posest na A.A. ml., ta pa se je zavezala tožnici plačati skupaj z obrestmi znesek 27.511,50 EUR. Ker je tožnica odtujila svoj delež na predmetnih nepremičninah in se je v sklepu Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014 A.A. ml. zavezala tožnici plačati skupaj z obrestmi znesek 27.511,50 EUR, je po mnenju sodišča davčni organ v skladu s peto alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 tožnici pravilno odmeril DPN za delež odsvojenih nepremičnin. Na podlagi pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 je podan temelj za obdavčitev v vsakem primeru, ko je razdružitev solastnine nepremičnin opravljena tako, da med solastniki pride do odplačnega prometa njihovih solastnih deležev.

9. Kot davčno osnovo je prvostopenjski organ v skladu s prvim in drugim odstavkom 8. člena ZDPN-2 pravilno upošteval vrednost 24.287,17 EUR, kar predstavlja 1/6 vrednosti predmetnih nepremičnin, ki jih je v nepravdnem postopku ocenil sodni cenilec. Iz obrazložitve sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014 o delitvi solastnega premoženja tudi izhaja, da je tožnica 17. 10. 2014 pisno sporočila sodišču, da soglaša s cenitvijo in da lahko sodišče izda sklep. A.A. ml. pa je bila pripravljena prevzet predmetne nepremičnine v last in tožnico izplačati v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ. Zavezanka za plačilo DPN je v skladu z določbo 5. člena ZDPN-2 prodajalka nepremičnine, v danem primeru torej tožnica. V konkretnem primeru je bilo po presoji sodišča dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Nesporno je tudi, da je tožnica na drugo solastnico prenesla svoj solastni delež na predmetnih nepremičninah v zameno za plačilo, določeno v sklepu Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014 o razdelitvi solastnine. Glede na povedano je davčni organ v skladu s 1. členom in peto alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 tožnici pravilno odmeril DPN.

10. Utemeljen pa je ugovor tožnice, da je prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe listine na podlagi katerih je bil odmerjen predmetni DPN, napačno poimenoval. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da dejansko v konkretni zadevi ni šlo za prenos lastninske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 22. 10. 2014, kot to v obrazložitvi izpodbijane odločbe napačno navaja prvostopenjski organ, marveč je šlo za razdružitev solastnega premoženja v nepravdnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici N 44/2014. Gre za pomoto prvostopenjskega organa v nazivu listin, na podlagi katere je bil izvršen prenos lastninske pravice, ki pa na pravilnost odločitve in konkretne odmere DPN tožnici ni imela vpliva. Dejstva, ki so pomembna za odmero obravnavanega DPN, so bila po presoji sodišča v predmetnem postopku pravilno ugotovljena. Kot je to navedel pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe in s čimer se v celoti strinja tudi sodišče, davčni organ obdavčuje pravne posle glede na njihovo vsebino (drugi odstavek 5. člena Zakona o davčnem postopku, ZDavP-2) in pri tem upošteva davčne predpise. Glede na navedeno napačen naziv listine na pravilnost obdavčitve nima vpliva.

11. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 13. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.