Jedro

Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, po katerem darilna pogodba, sklenjena 28. 2. 2011 med tožencem kot obdarjencem in A. A. kot darovalcem in katere predmet sta nepremičnini ID X in Y, nima učinka v razmerju do tožnika do višine terjatev po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Litiji In 66/2012 z dne 27. 8. 2012, in je toženec dolžan dovoliti izvršbo za poplačilo navedene terjatve na navedenih nepremičninah (I. točka izreka). S sklepom je preklicalo sklep o denarni kazni priči (II. točka izreka). Tožniku je naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je prekoračilo trditveno podlago. Za ugotovitev o dokazanosti trditve, da zaradi izpodbijanega posla ni prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja v škodo upnikov, bi moral toženec zatrjevati in dokazovati vrednost nepremičnin, tega pa ni storil. Iz listin in sodbe izhaja, da niso bili predloženi dokazi o dejanski in tržni vrednosti nepremičnin. Toženec ni zatrjeval, da ni prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ampak le, da jih je kupil in za kakšno ceno jih je kupil. Neutemeljena je tudi navedba sodbe, da je zaradi izpodbijanega posla prišlo le do prerazporeditve strukture dolžnikovega premoženja in ne do njegovega zmanjšanja. Ugotovitev je neobrazložena. Dejansko je z vidika upnikov prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja, saj se odsvojeno premoženje ni preoblikovalo v obliko, da bi lahko upniki nanj posegli z izvršbo. Tožnik ne črpa poplačilne pravice iz navideznega prenosa premoženja, marveč iz zmanjšanja dolžnikovega premoženja zaradi konkretnega posla. Sodba se ne opredeli do trditev o neodplačnosti posla. Tožnik je zatrjeval, da je dolžnik vedel, da bo s poslom oškodoval upnike, toženec pa je za to vedel ali bi moral vedeti. Ravnala sta nepošteno z namenom oškodovanja upnikov. Sodba se ni opredelila o verodostojnosti posojilne pogodbe in listine o prejemu kupnine, ki bi lahko bila pripravljena za potrebe tega postopka. Pričanje toženca in A. A. ni bilo tako prepričljivo, kot to prikaže sodba, saj sta se oba morala in mogla zavedati, da bo s prisilno izvršbo poseženo na nepremičnine, ki jih je toženec želel imeti. Prav zaradi spornosti celotnega dogajanja je tožnik predlagal zaslišanje notarke, ta dokaz pa je sodišče zavrnilo. Zaradi tega je podana bistvena kršitev določb postopka. Ker je bila darilna pogodba sklenjena v tožnikovo škodo, je izpodbojna.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek temelji na določbah OZ o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj. Po prvem in drugem odstavku 255. člena OZ lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. Pri neodplačnih razpolaganjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (tretji odstavek 256. člena OZ).

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, - da ima tožnik terjatev do A. A. v višini 2.316,17 EUR s pripadki, - da je A. A. s tožencem 28. 2. 2011 sklenil darilno pogodbo, na podlagi katere je toženec postal lastnik nepremičnin parc. št. 1/19 in 1/20 obe k. o. ..., - da je bila pogodba odplačna – toženec je A. A. za nepremičnini izročil najprej 2.000 EUR kot posojilo, nato pa še 5.000 EUR, - da realna vrednost nepremičnin znaša 2.000 EUR, - da je zaradi izpodbijanega pravnega posla prišlo le do prerazporeditve strukture dolžnikovega premoženja, ne pa do njegovega zmanjšanja, - da je toženec na podlagi sodne poravnave, sklenjene v drugi pravdi zaradi izpodbijanja istega pravnega posla, drugemu upniku A. A. plačal 3.000 EUR.

7. Sodba zaključuje, da tožnik ni uspel dokazati, da dolžnik zaradi izpodbijanega pravnega posla nima dovolj sredstev za poravnavo tožnikove terjatve do njega. Poleg tega je toženec s plačilom 7.000 EUR in 3.000 EUR več kot nadomestil vrednost prejete koristi, kar pomeni, da tožnik ni ostal nepoplačan zaradi sporne pogodbe, marveč iz drugih razlogov.

8. Pritožbeni očitek o prekoračitvi trditvene podlage ni utemeljen. Toženec je ugovarjal, da je bil izpodbijani pravni posel odplačen in da je za nepremičnini plačal več, kot sta (bili) vredni. Dejstvo, da zaradi izpodbijanega posla dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, mora zatrjevati in dokazovati tožnik. Potem ko je dolžnik dokazal, da je bil pravni posel odplačen, je bilo pri tožniku breme, da dokaže, da plačilo ni ustrezalo pravi vrednosti nepremičnin in da je zaradi tega prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja.

9. Ugotovitev sodbe, da ni prišlo do zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ampak le do spremembe strukture dolžnikovega premoženja, je le posledica ugotovitve, da je toženec za nepremičnini plačal ceno v višini njune vrednosti. Očitek o njeni neobrazloženosti zato ni utemeljen.

10. Neutemeljen je očitek, da se sodba ne opredeli do trditev o neodplačnosti posla. Ta trditev in nasprotna toženčeva trditev o njegovi odplačnosti sta predmet osrednjega dela obrazložitve sodbe. Zgolj z oceno, da pričanje toženca in A. A. ni bilo tako prepričljivo, kot je prikazano v sodbi, pritožnik ne more vnesti dvoma o pravilnosti zaključka, da je bila pogodba odplačna. Dokazna ocena vključuje tudi oceno o verodostojnosti posojilne pogodbe in listine o prejemu kupnine.

11. Neutemeljen je tudi očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi bila storjena z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje notarke. Po tožnikovem predlogu naj bi notarka izpovedala, s čim je bila seznanjena pri sklepanju darilne pogodbe, kaj sta stranki zahtevali od nje in katere dokumente sta prinesli, ali je bila seznanjena s posojilom in v zvezi z izpodbojnostjo darilne pogodbe. Izpodbijana sodba zavzema stališče, da notarkina izpovedba o navedenem ne bi mogla vplivati na odločitev sodišča v zadevi. Argument, da dokaz ni pomemben za dokazovanje pravno relevantnih dejstev, je dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Tožnikova pritožbena navedba, da je zaradi spornosti celotnega dogajanja predlagal zaslišanje notarke, je presplošna, da bi mogla vzbuditi dvom o pravilnosti zaključka, da ni bila predlagana za dokazovanje zatrjevanih pravno pomembnih dejstev.

12. Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).