Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z otroškim dodatkom se staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. V obeh primerih, torej tudi pri draginjskem dodatku za otroke, gre za sredstva, ki so namenjena za otroke, ne glede na to, da jih sicer prejmejo starši. Ne glede (ali pa glede) na poimenovanje "draginjski dodatek za otroke" višje sodišče ocenjuje, da gre tudi pri tem dodatku za otroški dodatek. Nenazadnje je isti tudi izplačevalec dodatka, podlaga za izplačilo pa je poleg tega že obstoječa odločba o otroškem dodatku, ter upravičencem ni bilo potrebno vlagati nobenih dodatnih vlog in prejeti nobene dodatne odločbe.
I.Pritožbi se ugodi in se sklep v 1. in 2. alineji I. točke izreka spremeni tako, da se ugovor tudi v tem delu (t.j. glede zneskov 28,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2022 do plačila in 28,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2023 do plačila) zavrne, v IV. točki izreka pa tako, da mora dolžnik upnici povrniti 149,33 EUR stroškov odgovora na ugovor v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila.
II.Dolžnik mora upnici povrniti 149,33 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: "I. Ugovoru dolžnika se delno ugodi tako, da se sklep o izvršbi I 187/2023 z dne 31. 5. 2023 in z dne 5. 6. 2023 razveljavi za: - znesek v višini 28,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2022 dalje do plačila, - znesek v višini 28,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2023 dalje do plačila, - znesek v višini 0,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13. 4. 2023 dalje do plačila, - znesek v višini 0,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13. 5. 2023 dalje do plačila, ter se upnikov predlog za izvršbo v tem delu zavrne in izvršilni postopek ustavi. II. V preostalem delu se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi I 187/2023 z dne 31. 5. 2023 in z dne 5. 6. 2023 zavrne. III. Izvršba se delno ustavi za dne 7. 6. 2023 plačanih 5,85 EUR. IV. Upnica je dolžna dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka v višini 185,80 EUR, v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku 8- dnevnega izpolnitvenega roka do plačila."
2.Zoper 1. in 2. alinejo I. točke in IV. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, in sicer dolžnik za december 2022 in januar 2023 polovice otroških dodatkov ni plačal v celoti - razliko upnica terja s predmetno izvršbo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, drži, da se je dolžnik zavezal nakazati polovico prejetega otroškega dodatka (karkoli prejme iz tega naslova), in ne prejetega otroškega dodatka zgolj po odločbi, čemur sodišče zmotno sledi. Dolžnik ni v celoti izpolnil svoje obveznosti: v decembru 2022 in januarju 2023 je namreč prejel dvojno nakazilo otroškega dodatka, kar sodišče ni ugotovilo pravilno, saj ni izvedlo predlaganega dokaza, in sicer ni opravilo poizvedbe pri dolžnikovi matični banki Banka d.d. in ni pridobilo potrdila o prejetem nakazilu z dne 14. 12. 2022 in 12. 1. 2023 (nakazilo s strani MDDSZ Otroški dodatek). Prav tako sodišče ni upoštevalo predlaganega dokaza upnice, in sicer poizvedbo pri pristojnem CSD, kjer bi skladno s poizvedbo pristojni center za socialno delo pritrdil upnici in sicer, da ta prejemek sodi med prejemke iz naslova otroških dodatkov, ki jih izplačuje isti izplačevalec. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo, da gre za izplačilo draginjskega dodatka, kar ne drži. Gre za izplačilo draginjskega otroškega dodatka, kar je bistvena razlika. Državni zbor je skladno z ukrepi za odpravo oz. omilitev draginje sprejel ukrep, po katerem je staršem z veljavno odločbo o otroških dodatkih v mesecih november 2022, december 2022 in januar 2023 država izplačala podvojene otroške dodatke, kot izhaja tudi iz obrazložitve ukrepa, prav tako pa je državni zbor ukrep poimenoval "Draginjski otroški dodatek", kot je to razvidno iz priložene novice. Niti očitek sodišča, da upnici ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ne drži, saj sodišče upnici nikoli ni prisodilo, niti upnica nikoli ni zahtevala ničesar, kar ji skladno z izvršilnim naslovom oz. poravnavo ne pripada. Sodišče tudi napačno ugotavlja, da gre za druge socialne transferje, npr. draginjski dodatek, kar ne drži. Gre izključno za izplačilo in nakazilo podvojenih otroških dodatkov, kot izhaja tudi iz ukrepa, ki ga je sprejel Državni zbor, slednje je razvidno tudi iz nakazil MDDSZ, in sicer plačnik je MDDSZ - Otroški dodatek. Sodišče postavlja očitek, da se pooblaščenca strank nista, kljub temu, da sta vedela za draginjske otroške dodatke, k temu opredelila pri sestavi začasne sodne poravnave. Upnica pojasnjuje, da le-to ni bilo potrebno, saj je začasna sodna poravnava sestavljena tako, da se je dolžnik sam zavezal k plačilu oz. nakazilu 1/2 prejetega otroškega dodatka, brez dodatnih pojasnil oz. morebitnih dodatnih opomb iz previdnosti itd. Slednje pomeni, da ne glede na to, kakšni so prejeti otroški dodatki (npr. draginjski, podarjeni, iz naslova uskladitev inflacije, itd.), v kolikor dolžnik prejme nakazilo od plačnika MDDSZ - Otroški dodatek, je slednje dolžan nakazati 1/2 prejetega zneska upnici. Upnica pa prereka tudi stroške dolžnika v celoti. Sodna praksa je že izkazala, da se posvet s stranko všteva v stroške postopka in da le-to ne more biti ovrednoteno posamično. Iz sodne prakse povsem jasno izhaja, da navedenih opravil, kot so pregled spisa in posveti s stranko, ni mogoče šteti kot samostojne storitve. Zaradi navedenega je naslovno sodišče zmotno uporabilo in priznalo stroške dolžnika, zato upnica v celoti prereka vse priznane stroške, kot izhaja iz obrazložitve. Priglaša pritožbene stroške.
3.Dolžnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotoval in priglasil stroke odgovora na pritožbo.
4.Pritožba je utemeljena.
5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 31. 5. 2023 in z dne 5. 6. 2023 dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, in sicer začasne sodne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. II N 170/2022 z dne 1. 12. 2022. V citirani sodni poravnavi se je nasprotni udeleženec - dolžnik - zavezal predlagateljici v istem roku kot začasno preživnino vsak mesec prenakazati polovico prejetega otroškega dodatka.
6.Predmet spora med strankama v tej zadevi je, koliko otroškega dodatka je dolžnik prejel novembra in decembra 2022 ter januarja 2023. Dne 23. 9. 2023 je bil namreč sprejet Zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (ZZUODOD), ki je pričel veljati 4. 10. 2023 in je v 1. členu določil, da se s tem zakonom zaradi omilitve posledic dviga cen življenjskih potrebščin kot začasni ukrep določa draginjski dodatek za upravičence do otroškega dodatka (v nadaljnjem besedilu: draginjski dodatek za otroke). V 2. členu (1. alineja prvega odstavka) je zakon določil, da je upravičenec do draginjskega dodatka za otroka upravičenec do otroškega dodatka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki ima od 1. oktobra 2022 do 31. decembra 2022 veljavno odločbo o upravičenosti do otroškega dodatka. V drugem odstavku 2. člena je zakon določil, da višina draginjskega dodatka za otroke za upravičenca iz prve alineje prejšnjega odstavka znaša znesek otroškega dodatka za prvega otroka v posameznem dohodkovnem razredu po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v katerega je uvrščen upravičenec do otroškega dodatka, za vsakega otroka, v šestem odstavku pa še, da draginjski dodatek za otroke izplača ministrstvo, pristojno za družino, upravičencu iz prvega odstavka tega člena tako, kot je določeno za izplačilo otroškega dodatka po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
7.Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da gre za ciljno usmerjen ukrep, ki bo, poleg že sprejetih ukrepov Vlade Republike Slovenije za blažitev draginje, ublažil vpliv draginje tudi na otroke, kot najbolj ranljivo skupino naše družbe.1
8.Višje sodišče pritožbo upnice ocenjuje za utemeljeno že na podlagi pravilne uporabe citiranega materialnega prava in glede na namen zakonodajalca, da ublaži vpliv draginje na otroke. Tudi po 70. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) se z otroškim dodatkom staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. V obeh primerih gre torej za sredstva, ki so namenjena za otroke, ne glede na to, da jih sicer prejmejo starši. Ne glede (ali pa glede) na poimenovanje "draginjski dodatek za otroke" višje sodišče ocenjuje, da gre tudi pri tem dodatku za otroški dodatek. Nenazadnje je isti tudi izplačevalec dodatka (ministrstvo, kar izhaja že iz samih citiranih zakonskih določb in dokazovanje tega zato niti ni potrebno), podlaga za izplačilo pa je poleg tega že obstoječa odločba o otroškem dodatku, ter upravičencem ni bilo potrebno vlagati nobenih dodatnih vlog in prejeti nobene dodatne odločbe.
9.Da je "draginjski" dodatek dolžnik prejel, ta niti ni zanikal, je pa zmotno njegovo stališče, da ni šlo za otroški dodatek in da se nanj začasna sodna poravnava ni nanašala. Le-ta namreč te dolžnikove obveznosti ni omejevala na otroški dodatek na podlagi odločbe, temveč je moral dolžnik prenakazati upnici polovico prejetega otroškega dodatka. Po pojasnjenem pa je to predstavlja tudi prejeti "draginjski" dodatek za otroke. Višje sodišče zato pritrjuje pritožbi tudi v delu, da v začasni sodni poravnavi strankama ni bilo treba posebej omenjati "draginjskega dodatka", da bi se le-ta nanj nanaša. Po presoji višjega sodišča se skladno z načelom formalne legalitete začasna sodna poravnava tako nanaša tudi na ta sredstva.
10.Glede na povedano ugovor dolžnika v delu, v katerem je izpodbijal utemeljenost sklepa o izvršbi glede zneskov 28,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2022 do plačila in 28,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2023 do plačila, ni bil utemeljen ter mu je sodišče prve stopnje napačno ugodilo. Pritožbi je glede teh zneskov zato treba ugoditi in sklep v 1. alineji I. točke izreka in 2. alineji I. točke izreka spremeniti tako, da se ugovor tudi glede teh zneskov zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11.Posledično pa je glede na povedano pritožba utemeljena tudi glede IV. točke izreka, saj se izkaže, da je dolžnik v ugovornem postopku uspel le v povsem neznatnem delu (glede zneska 0,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 4. 2023 do plačila in zneska 0,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2024 do plačila). Posledično je dolžnik tisti, ki mora upnici povrniti stroške ugovornega postopka, in sicer 200 točk za odgovor na ugovor po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (OT), 2% pavšal za izdatke po 11. členu OT in 22% DDV, stroški pregleda listin in posveta s stranko pa so že zajeti v sestavi odgovora na ugovor. Višje sodišče je po pojasnjenem pritožbi ugodilo tudi tako, da je izpodbijani sklep, kot izhaja iz izreka tega sklepa, spremenilo tudi v IV. točki izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
12.Upnica je s pritožbo uspela, zato ji mora dolžnik povrniti stroške pritožbenega postopka, svoje stroške odgovora na pritožbo pa nositi sam (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče je upnici priznalo 200 točk za pritožbo po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (OT), 2% pavšal za izdatke po 11. členu OT in 22% DDV, plačila sodne takse pa je bila upnica oproščena.
-------------------------------
1Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka, EVA 2022-2611-0057 (nujni postopek), str. 1.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka (2022) - ZZUODOD - člen 1, 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2, 2/2, 2/6
Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.